Temperaturni rekord vendarle ni padel

Agencija za okolje (Arso) je objavila poročilo o rekordnih vrednostih temperature zraka. Ugotavlja, da se je tretji vročinski val letos začel 1. avgusta in se je končal 9. avgusta popoldan.

Po nižinah se je čez dan ogrelo nad 30 stopinj Celzija, po 2. avgustu je bilo še bolj vroče. Marsikje se je temperatura zelo približala 40 stopinjam, ponekod je bila celo višja. Tudi noči so bile tople, po 5. avgustu marsikje ponoči temperature niso padle pod 20 stopinj.

Je bilo leta 1950 v Črnomlju še več kot 40,6 stopinje Celzija?

Čeprav je sprva kazalo, da je 8. avgusta v Cerkljah ob Krki s 40,6 stopinjami Celzija padel temperaturni rekord, se je izkazalo, da ni. Že leta 1950 so namreč v Črnomlju izmerili 40,6 stopinj Celzija.

Na letališču Cerklje stojita klasična in samodejna postaja. 40,6 stopinje je podatek, odčitan z maksimalnega termometra, na samodejni postaji pa so ta dan izmerili 40,8 stopinje. Na postaji Dobliče so izmerili doslej najvišjo temperaturo zraka, 40,6, na navadnem termometru 5. julija 1950 ob 14. uri. Z maksimalnim termometrom so na črnomaljski postaji začeli meriti šele aprila 1952, po novem termometru je bila doslej najvišja izmerjena temperatura zraka 38,8 stopinje Celzija.

Po pojasnilih dežurnega prognostika Braneta Gregorčiča so za absolutni rekord do letos do zdaj razglašali 40,6 stopinje v Črnomlju, vendar leta 1950 na postaji še ni bilo maksimalnega termometra. Če je bila torej takrat 40,6 terminska temperatura ob 14. uri, obstaja velika verjetnost, da je bila temperatura še višja, kar bi bilo vidno, če bi bil takrat na postaji še maksimalni termometer, ki se ustavi na najvišji temperaturi do odčitka. V bližnjem Karlovcu so takrat izmerili kar 42 stopinj Celzija.

Ob 14. uri je bila temperatura 40,6, ne vemo pa, kaj je bilo pol ure prej in pol ure pozneje. ''Če bi imela postaja maksimalni termometer, bi lahko celo pokazal več, gotovo pa ne manj,'' je povedal Gregorčič. Zato lahko rečemo, da je bil letos dosežen absolutni rekord na več postajah, konkretno v Črnomlju pa je bilo 40,3. ''Če pa iščemo absolutnega slovenskega rekorderja, sta to Cerklje ob Krki letos in Črnomelj iz leta 1950. V bistvu si delita 'zlato kolajno'," je dodal. Rekord se je torej izenačil in ni bil presežen.

Rekordi so padali drugje

Kot rečeno, pa so bile rekordne temperature letos drugje. V Ljubljani je bil rekord doslej 37,6 iz leta 1950, letos pa so namerili kar 40,2 stopinje Celzija. Za skoraj stopinjo je bil presežen rekord iz julija 2007 tudi na Lisci.

Do 9. avgusta so letošnje poletje v Ljubljani imeli 29 vročih dni, ko je bila dnevna najvišja temperatura enaka ali višja od 30 stopinj. Čeprav se število ne more meriti s številom vročih dni v letu 2006, ko je bilo kar 51 vročih dni v prestolnici, pa smo se zelo približali izenačitvi rekorda v številu zaporednih vročih dni, ki so jih leta 1994 zabeležili 20, letos pa le enega manj, torej 19 zaporednih vročih dni.

V Mariboru rekord tropskih noči

V Mariboru je bil med zadnjim vročinskim valom dosežen rekord zaporednih tropskih noči, ko se dnevna najnižja temperatura zraka ni spustila pod 20 stopinj. Med 4. in 9. avgustom je bilo šest zaporednih tropskih noči, v preteklosti so največ zaporednih tropskih noči v štajerski prestolnici zabeležili leta 2006, in sicer pet. Vročinskih valov pa naj bi bilo za letos konec ...