V knjižni zbirki Geografija Slovenije Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU pa sta izšli tudi knjiga Miha Pavška z naslovom Snežni plazovi v Sloveniji in Mimi Urbanc Kulturne pokrajine v Sloveniji. Prva publikacija opisuje tipe snežnih plazov v Sloveniji ter jih postavlja v prakso oz. v področje varstva in zaščite pred njimi. Z drugo pa želi avtorica celostno predstaviti predvsem podeželske kulturne pokrajine, ki po njenih besedah predstavljajo stik med družbo in naravo.
Kot je v svoji predstavitvi povedala Marjeta Humar s sekcije za terminološke seminarje Inštituta za slovenski jezika Frana Ramovša ZRC SAZU, terminološki planinski slovar, ki je sicer razlagalni seminar v petih jezikih, v manjšem obsegu prikazuje tudi strokovno pogovorno in nižje strokovno pogovorno izrazje, gorsko rastlinje in živalstvo pa nista upoštevana. "Iztočnice v slovarju so pomensko in jezikovno opisane ter ovrednotene glede na jezikovno-kulturno vrednost in pogostost rabe. Angleški, nemški, francoski in italijanski ustrezniki slovenskih poimenovanj pa omogočajo tudi mednarodno komunikacijo," je v svojem razmišljanju poudarila Humrova. Pri tem je dodala, je bilo slovenskim planincem izrazoslovje zelo pomembno, saj vsak planinski priročnik je oz. vsebuje slovarček izrazja. Potreba po terminološkem slovarju se je po njenih besedah izkazala že konec leta 1996, zamisel za njegovo izdelavo pa je dozorela predvsem ob sodelovanju Pavleta Šegule pri slovarju z naslovom Sneg in plazovi.
Avtor knjige Snežni plazovi v Sloveniji je med drugim opozoril, da so ti v primerjavi z drugimi naravnimi nesrečami zahtevali največ žrtev. Sicer snežni plazovi ogrožajo le majhen del površja Slovenije, vendar, kot je poudaril avtor, so ti problematični predvsem zaradi svoje krajevne in časovne spremenljivosti. Poleg tega ogrožajo tudi nekatere vitalne dele komunikacijske infrastrukture in naselij.
Večina plazov se namreč trga s pobočij nad dolinami na srednjegorskih in visokogorskih pašnikih in travnikih ter v gozdnatem svetu, kjer to omogočajo oblike površja, ter tudi v neposredni okolici višje ležečih naselij. Po oceni Pavška bi morali v prihodnje razširiti lavinski kataster še na območja, ki še niso vključena v obdelavo in so pri t.i. simulaciji opredeljena kot območja z veliko stopnjo ogroženosti zaradi snežnih plazov. Pri tem je še poudaril, da je večina ukrepov trajnostnega varstva ekonomsko nesprejemljiva, zato sta predvsem pravočasno in sočasno prilagajanje človeka in njegovih dejavnosti še toliko bolj pomembna.
Knjiga Kulturne pokrajine v Sloveniji pa med drugim opredeljuje sestavine teh pokrajin, obravnava odnose med njimi ter prikazuje njihovo zgodovinski sliko oblikovanja. Pomemben del knjige predstavlja poskus tipologije podeželskih kulturnih pokrajin. Pri tem je avtorica ugotovila, da je imelo naravno okolje velik vpliv na oblikovanje slovenskih kulturnih pokrajin, še posebej tam, kjer predstavljajo omejitve družbenemu delovanju. Kot je povedala na predstavitvi, je v svoji knjigi izpostavila tudi novejše procese, kot je manjšanje števila prebivalcev, ki se posledično kaže tudi v večjem "ogozdovanju". "Kmetijstvo bo tudi zelo pomembno vplivalo na usodo prihodnjega razvoja pokrajin, ki je prepuščen zahtevam svobodnega trga. Slovenija pa mora pri tem najti t.i. model skladnega razvoja, ki povezuje tako bivanjsko in kulturno funkcijo," je še povedala Urbančeva.