Teršek: Vsi Hojsovi akti in pravne odločitve so po njegovem odstopu nični

Notranji minister Aleš Hojs je 30. junija presenetil in podal odstopno izjavo, ki jo je premier Janez Janša – po Hojsovih besedah – tudi sprejel. Nato pa je sledil politični salto mortale, Janša je javnosti naznanil, da kuverte z odstopno izjavo še ni odprl in da torej roki še ne tečejo. In tako imamo danes, skoraj tri mesece pozneje, še vedno istega – odstopljenega – notranjega ministra. 

Ta je po prestani interpelaciji v soboto povedal, da bo "premier verjetno povedal, kakšna je situacija z iskanjem novega ministra, ocenil, kakšne so možnosti, da se to zgodi, ali pa mi dal možnost, da delo nadaljujem". Če bo to zadnje, ga bo prosil, da mu zaprto kuverto z njegovim junijskim odstopom vrne, je napovedal. Hojs in Janša se bosta o nadaljnjem sodelovanju pogovarjala predvidoma danes.

Je odstopil ali ne – kaj pravi zakon? 

O tem, ali je Hojs pravno gledano še minister ali ne, se je v svojem ustavniškem blogu razpisal ustavnik in pravni filozof Andraž Teršek, ki ocenjuje, da tako Janša kot Hojs s svojim ravnanjem kršita ustavo in zakon.

2. člen ustave pravi, da je Slovenija pravna in socialna država, 115. pa določa prenehanje funkcije predsednika in ministrov vlade: "Funkcija predsednika vlade in ministrov preneha, ko se po volitvah sestane nov državni zbor, funkcija ministrov pa tudi z vsakim drugim prenehanjem funkcije predsednika vlade ter z razrešitvijo ali odstopom ministra, morajo pa opravljati tekoče posle do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov."

"Zatorej, če minister odstopi, to pa stori tako, da poda odstopno izjavo, v pismu predsedniku vlade, mu funkcija preneha. Avtomatično. Takoj. Ne opravlja niti začasnih nujnih poslov, ker v njegov položaj do imenovanja novega ministra stopi premier ali drugi minister/ministrica. Začasne nujne posle opravlja samo vlada – kadar so za to izpolnjeni ustavni pogoji: odstop vlade, oziroma pred predčasnimi ali rednimi volitvami," pojasnjuje Teršek.

To potrjuje oz. dodatno utemeljuje tudi Zakon o vladi RS, ki v 12. členu določa, da "… posamezen minister lahko odstopi". In še, da "minister" o svojem odstopu "obvesti predsednika vlade". To, logično, stori z izjavo oziroma pismom, "da odstopa s funkcije ministra". S tem mu funkcija avtomatično preneha. 

Po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1G (Uradni list RS, št. 47/13), prehodne in končne določbe, 13. člen, velja: "Kot vladna služba deluje tudi kabinet predsednika vlade. Če je predstojnik kabineta predsednika vlade direktor, ga imenuje in razreši predsednik vlade. Položaj mu preneha z razrešitvijo, odstopom ali s prenehanjem funkcije predsednika vlade, za postopek njegove izbire pa se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne uslužbence."

Vse te določbo po Terškovem mnenju jasno določajo, da funkcija ministru preneha z odstopom. "Oziroma, odstop pomeni prenehanje funkcije. Odstop pa se zgodi z izjavo oziroma pismom o odstopu, naslovljenem na predsednika vlade. Funkcija preneha takoj, ko minister poda izjavo o odstopu. Ker ve, da je podal izjavo o odstopu, ne sme več opravljati funkcije ministra. Zakonodaja ne določa nobenih rokov in nobenega dodatnega pogoja za primer, kot minister pisno poda svoj odstop, naslovljen na predsednika vlade. Dejansko bi za odstop zadoščala že ustna izjava pred predsednikom vlade." 

Ni odločilno, da predsednik vlade ve, kaj piše v pismu. Za prenehanje funkcije ministra je odločilno, da minister ve, kaj je napisal v pismu predsedniku vlade, če je napisal, da "odstopa", še pravi Teršek. "Kakršno koli argumentacijsko manevriranje, v smislu sklicevanja na kake druge določbe istega zakona ali drugega zakona, ne pride v poštev in bi bil popolni pravni nesmisel in absurd. Pravna vprašanja delovanja javne oblasti in oseb na javnih funkcijah so pravna materija, ki ima točno določena in posebna pravila, določena z Ustavo in zakonodajo o vladi in državni upravi."

Oba – tako Janša kot Hojs – po njegovem mnenju kršita ustavo in zakon. "Ker minister še naprej deluje kot minister, z vednostjo in odobravanjem predsednika vlade: oba vesta, da je minister v pismu napisal, predsednik vlade pa prejel pismo, s katerim je minister odstopil." 

'Vsi akti in vse pravne odločitve so nični'

Postopek pri odstopu sicer določa Poslovnik državnega zbora. V 261. členu je določeno, da mora predsednika državnega zbora o odstopu ministra pisno obvestiti predsednik vlade. "O odstopu ministra obvesti najkasneje v sedmih dneh po prejemu pisne izjave ministra, da odstopa." Obvestilo o odstopu se nato najkasneje v sedmih dneh uvrsti na dnevni red seje državnega zbora. Funkcija ministru preneha, ko je bil državni zbor na seji obveščen o odstopu. 

"Smo v položaju, ko nujno potrebujemo ministra za notranje zadeve, ki je operativen 24 ur na dan. Roki glede odstopa Aleša Hojsa pa bodo začeli teči, ko bo kuverta odprta – če bo sploh odprta," je 10. julija tvitnil Janša. Vsebina kuverte, za katero je trdil, da je (še) ni odprl, je bila sicer ves ta čas znana javnosti, da jo je spoznal tudi prvi med enakimi, predsednik državnega zbora Igor Zorčič, pa je 25. avgusta poskrbel podmladek Socialnih demokratov.

Dolžnost predsednika vlade, da o tem, kaj mu je v pismu sporočil minister, poroča DZ, po Terškovem mnenju izhaja tudi iz 110. člena Ustave RS: "(sestava vlade) Vlado sestavljajo predsednik in ministri. Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni državnemu zboru." Ta odgovornost vsebuje tudi "odgovornost za seznanitev o pomembnih vprašanjih". 

Odstop ministra je pomembno vprašanje in informacija javnega značaja, ki jo mora javnosti sam od sebe posredovati predsednik vlade, ne da bi kdo to od njega izrecno zahteval, poudarja strokovnjak. "Oba, DZ in javnost, imata pravico vedeti, kaj piše v pismu ministra, ki ga je minister sam pred javnostjo predstavil kot 'svoj odstop'. Gre za informacijo javnega značaja."

Posledično Teršek opozarja, da so vsi akti, ki jih je Hojs podpisal, in vse njegove pravne odločitve od tistega trenutka dalje, ko je odstopil, nične. 

Enako velja za državne sekretarje, ki so bili imenovani na predlog ministra.