Slovenija

'Zakon v nekaterih delih ustavno sporen'

Ljubljana, 14. 02. 2011 18.25 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Vsak naj dela, kolikor hoče po neomejenih urnih postavkah in naj plača dohodnino, je predlagal ekonomist Pezdir. Pravnik Teršek pa meni, da je zakon o malem delu v nekaterih delih ustavno sporen.

Rado Pezdir in Andraž Teršek sta opozorila, da se je zakon pripravilo brez kakršnih koli študij, ki bi prikazale njegove posledice. Po mnenju Pezdirja se zakon obenem ne loteva tistega, kar je bistveno, in sicer dela na črno, pranja denarja ter velikega stroška, ki se ga povzroča s fiktivnim vpisovanjem na fakultete, da bi se lahko tako opravljalo študentsko delo. Hkrati pa bo zakon zaradi predvidenih omejitev pomenil zelo velike težave za gospodarstvo, je ocenil in dodal, da se študentu "dobesedno odreja počitniško delo".

Malo delo
Malo delo FOTO: Blaž Garbajs

Težava je namreč predvsem strokovno delo, ki ga opravljajo študenti višjih letnikov, kot primer pa je izpostavil študente računalništva, ki jih delodajalci najemajo za izdelavo zahtevnih programov. Tukaj se mu kakršno koli omejevanje ur in plačila ne zdi smiselno. Po njegovem mnenju je zato zakon tak, "kot ga je ta vlada sposobna narediti". Do sprememb sicer mora priti, je izpostavil, zato je tudi predlagal že navedene rešitve.

Tudi Teršek zakonu ni naklonjen, saj naj bi v več členih kršil ustavo, pravnikom na ministrstvu za delo, kjer so zakon pripravili, pa je svetoval, "da bi lahko razmislili o prekvalifikaciji". Zakon je namreč "v marsičem odraz pravne ignorance", je prepričan.

Teršek, ki resno dvomi, da je primarni cilj zakona prispevek k pravni državi in zavarovanje pravic študentov, je poudaril, da se z zakonom krši več členov ustave, ki govorijo o pravici do enakosti in svobodi dela. Kot je dejal, je omejevanje dela in zaslužka poseg v svobodo dela. Ena izmed večjih neumnosti, kot je se izrazil, je tudi člen, po katerem bi se študente ob raznih kršitvah kaznovalo ne le z denarno kaznijo, temveč tudi s prepovedjo dela za določeno obdobje.

Da bi zakon o malem delu prinesel večje stroške dela, povečevanje birokratizacije in dodatna odpuščanje, pa meni študent ekonomije Boris Meglič. Kot je dejal, trg dela s tem zakonom ne bo bolj fleksibilen, povzročal pa bo le več zlorab. Tudi njemu se zdi problematično omejevanje ur in zaslužka, predvsem pri bolj strokovnih delih, zaradi česar naj bi malo delo postalo "delo natakarjev in skladiščnikov". Hkrati je Meglič izpostavil tudi povišanje deleža zaslužka, ki ga bo študent moral nameniti za davke in prispevke, sploh ker se glede prispevkov vplačila ne bodo upoštevala pri pokojnini, ampak le delovna doba.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (53)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Dušan Vre?ek
15. 02. 2011 16.54
Vprašanje za naše modrece.Zakaj so banane na kitajskem po 10 centov.
Dušan Vre?ek
15. 02. 2011 16.53
-1
Se kdaj zamislite koliko ljudi na svetu, hudičevo veliko dela za 300 EUR, da danes skoraj vse kar primete v roke naredijo na kitajskem, ter zelo zelo veliko tudi v Italiji.. Pri nas pa je več ali manj vsak drugi ali tretji prodal nekaj, svoje poceni kupljene ali pa podedovane zemlje in fino živi brez dela. 200 ali 300 tisoč eur braz da s k..... migneš, a ni to fino. Tisti ki pa dela, pa v tridestih letih ne more več lupit teh 1000 m2 zemlje.. Potem pa se boste čudili, ko bodo podivjali otroci, ki so danes stari 10 ali 20 let. Velika večina misli, da denar raste na drevesu, in da ga samo odtrgaš. Redek si predstavlja, da je potrtebno za denar delat. Ampak dovolj razmišljanja za danes. To postaja preveč mučno za mojo glavo..
Dušan Vre?ek
15. 02. 2011 16.42
+1
Kdo danes lahko še študira ob delu!?. Tisti ki so v državni službi, in tisti, čigar starši so v državni službi. Drugi so tako redki, kot dobri in uspešni delodajalci.
Dušan Vre?ek
15. 02. 2011 16.39
+1
Lahko pa je doba še krajša, Recimo do 23 leta. Magisteriji in doktorat naj bodo plačljivi, če se komu splača. Glede na število doktorjev znanosti pri nas je prav sramotno, da recepture za kalodonte plačujemo. To je eno, drugo pa, da 90% naših doktorjev obremenjuje najprej proračun, nato pa še pokojninsko blagajno. Skoraj ga ni junaka, ki bi odprl svoj s.p. ali d.o.o. in živel od svojega dela na "širokem evropskem trgu". S.p. odpirajo samo za avtorske pogodbe, ki so zopet več ali manj financirane iz proračuna. Pri vsej izobraženosti slovenskega naroda efekta ni skoraj nobenega. vsi se pasejo na državnih jaslih. Tudi ves sistem razno raznega kvazi izobraževanja na Zavodu je precej vprašljiv. Čemu ljudi šolati, če jim država ne zna urediti osnovnih pogojev z delo. Vsi davki so previsoki, ker je vse preveč ljudi pripetih na državne jasli. Ampak to že vrabci čivkajo, mi pa še nič. Zakaj pa bi, saj jim je še zelo fino. Lepe in sigurne plače in zelo zelo malo odgovornosti. Če bi lahko bi uzakonil, da je v družini lahko samo eden zaposlen v državni upravi. Drugi pa naj bo doma ali pa s.p.. Pa da jih vidim.
Dušan Vre?ek
15. 02. 2011 16.22
+1
Rešitev je enostavna kot pasulj. Brezplačno šolanje je možno do 25 leta. Amen. Dela lahko kdor hoče in kolikor hoče, če zmore. Po 25 letu si samoplačnik!
kimg
15. 02. 2011 12.55
+1
Zaradi nekaterih "večnih študentov", ki izkoriščajo obstoječe stanje, bo novi zakon udaril po vseh. Tako je pri vseh naših zakonih. Namesto, da bi sankcionirali posameznike, ki ga izkoriščajo, spreminjajo zakonodajo in iz Slovenije delajo policijsko državo. Kako naj podjetja, ki so vezana na sezono (vsa turistična podjetja,..) zagotovijo nemoteno poslovanje v času le te? Kako bod resnični študentje, ki imajo opravljene vse izpite v roku, pa imajo v družini slabo finančno stanje študirali? Jim bo Svetlik plačeval drage najemnine in drago hrano?? ME zanima!!..Zakaj pripravljalci zakona ne upoštevajo predlogov stroke in strokovnjakov, ampak zopet sprejemajo politični zakon???
Marija Krebs
15. 02. 2011 11.28
+1
Na splošno, bi vsem delavcem, ki kakorkoli preko prispevkov in davkov plačujejo v proračun, morale slediti tudi pravice, pokojnina pa nasploh odmerjena po deležu glede na vplačano ( torej tudi iz vseh nadur, če jih delavec nujno mora opravit)-
Marija Krebs
15. 02. 2011 11.24
+1
"Malim delavcem" naj bo priznana tudi pravica do regresa za malico, za letni dopust in povrnjenih stroškov za prevoz na delo - za prevoz na delo v celoti, za malico in LD pa v razmerju s polnim delovnim časom.
Marija Krebs
15. 02. 2011 10.59
Država naj z zakonom o malem delu uredi tudi to, da bodo zaposleni po tem modelu prejemali tudi nadomestila za dopust, praznike, bolniško iz naslednjega vira: prispevkov in dohodnine. Študentske napotnice pa je potrebno ukiniti .
vusek
15. 02. 2011 09.10
+1
Gospod Svetlik! Vi ste minister na ministrstvu za DELO, DRUŽINO in SOCIJALNE ZADEVE. To pomeni, da ne vodite gestapa ali kakšne podobne oz. sorodne organizacije. Manjkajoči denar v državni blagajni se nahaja popolnoma drugje, ne pri tistih, ki komaj flikajo konec s koncem! Včasih bi bilo dobro, če bi se spustil na zemljo in pogledal okrog sebe, je kaj videti.
Samo.Jst
15. 02. 2011 08.17
g. Boris Meglič a se vam zdi primerno da se strokovna dela opravlja preko študentskih napotnic? A ni bolj smotrno, da za strokovnim delom stoji uradna podpisana pogodba in ne le kos nič vrednega papirja, s katerim pač nekdo za državo legalno dobi denar... Osebno mi malo delo ni ravno všeč, ker je preveč nepremišljeno, vendar spremembe na tem področju so nujno potrebne.
zulj001
15. 02. 2011 08.16
POD PRVO TOČKO MORAJO LJUDJE IMETI DELO,pod drugo točko pride upokojitvena starost ,študentsko delo in malo delo.Če je uzakonjena upokojitvena starost 65 ali pa tudi 70 let ,ljudje pa nimajo dela ,bo pokojninska blagajna še vedno prazna.Torej ,obratni vrstni red,ko bo DOVOLJ DELOVNIH MEST se bo dalo s stimulansi doseči višjo upokojitveno starost ,lahko bodo delali študentje in malo delo bi lahko zaživelo....
cirenij
15. 02. 2011 07.55
Vlada dela mimo vse prakse, s svojimi pravniki, tudi pogodbenimi, drago plačanimi. Potrebno bi bilo študentsko malo delo. Tako bi bile zajete tudi čistilke ipd., katerega dela študentje nočejo opravljat. Brez lepih študentk, pa ni gostinskega dela. Tako pa zganjajo teorijo, ki v praksi nima zveze. Kdaj se bodo vsi ti teoretiki skidali s svojih prestolov in odstopili prostor ljudem iz prakse?
iMiniCak
15. 02. 2011 07.18
tipično za ustavne pravnike - v nekaterih delih sporen - ko pa jih konkretno vprašaš, pa nekaj mutijo. Teoretiki navadni so, samo za zgago.
luna2011
15. 02. 2011 07.08
vsi tisti, ki ste tako pametni glede študentskega dela...naj vam povem da ne živite v primankljaju kot nekateri študentje, če bi jaz imela polno rit vsega in bi mi starša vse dala potem tudi jaz ne bi delala!
Simon Ter?on
15. 02. 2011 07.02
gremo na ulice dokler je še čas
aljosko
15. 02. 2011 06.45
Videoprispevki so prav v stilu narocene reklame. Bohvet koliko nas je to davkoplacevalce stalo...
skatefigure
15. 02. 2011 02.20
@M-Teorija in Valimali Pa kaj vidva res nič ne razmišljata ekonomsko. Vidva bi uveljavljala kredite in plačano šolanje, medtem ko že vsak ta tretji Slovenec odplačuje kredite za celo življenje. Poleg tega Banke takšnega posojila ne bi bile zmožne dajati, saj če bi se vsi študentje namenili to storiti bi banke bankrotirale. Saj se že dandanes vidi kako država pokriva izgubo s transferji. Več ko bilo posojil, večjo količino denarja bi morala Banka Slovenije spustiti v obtok, obrestne mere bi bile višje, investicije bi bile manjše in tudi gospodarstvo bi tako utrpelo. mi smo majhen trg proti ZDA in drugim velikm državam, kjer k proračunu prispeva večmilijonta skupina ljudi. Ali se res splača delati še večji kaos, kolikor ga je že v naši državi. Da ne rečem, kako bi veliko teh študentov ne bilo zmožno odplačati kredita in bi zato imeli pravne posledice. Če pa mislite, da bo študirala samo elita in potomci tistih, ki so izkoristili priložnost za dobiček, takrat ko je bilo treba, se pa zelo motite. Že Ustava zagotavlja pravico do enakosti. Ta zakon in omenjeni predlog o kreditiranju sta totalno sfaljena in bi samo izkoriščala delovno silo, medtem ko bi si elita polnila denarnice. Res, kam smo prišli z današnjo politiko in vlado, na rob propada demokratične in socialne države. Sploh ne vem zakaj se sploh še imenujemo republika, če ljudje oz. ljudstvo pri takih zadevah nima pravice odločati. P.S. Mislim da se bo v naslednjih letih št. Slovencev zmanjšalo (v 1 letu naj bi se že za nekaj 100.000), pa ne zaradi naravnega prirastka, ampak izseljevanja, nove ekonomske emigracije.
zek
15. 02. 2011 00.31
ČE SE SPREJME TA ZAKON O MALEM DELU V PREDLAGANI OBLIKI POTEM SE VSI,KI NIMATE SLUŽB POSLOVITE OD TEGA,DA BI GDO ŠE GDAJ DOBIL DELO ZA STALNO. - IMAM KAR NEKAJ PRIJATELJEV,KI IMAJO FIRME IN PRAV VSI PODPIRAJO TA ZAKON NEGLEDE NA POLITIČNO USMERITEV,PRAV VSI PRAVIJO,DA ČE BO ZAKON SPREJET BOJO ZAPOSLOVALI ISKLJUČNO PREKO MALEGA DELA - ZAKAJ? - NI BOLNIŠK - NI PREVOZNIH STROŠKOV - NI POVRAČIL ZA MALICO - NI REGRESOV - NI DOPUSTA - TAK DELAVEC JE NEPRIMERNO CENEJŠI -- BODITE PAMETNI IN NEPODPRITE TEGA ZAKONA V TAKI OBLIKI - IN ŠE EN NASVET NESPOSOBNI VLADI - ŠTUDENTSKE SERVISE UKINITI NJIHOVO DELO NAJ PREVZAMEJO ZAVODI ZA ZAPOSLOVANJE,KI NAJ NEPOBIRAJO PROVIZIJ IN PROBLEM JE REŠEN - ENOSTAVNO.
sandi101
15. 02. 2011 00.11
Država je na vsem zadolžena do grla ... Enostavno ni več besed ne volje, da še kaj volim in sprejemam! Gnila država ...