'Če Teš zapremo do 2033, bi se lahko izognili 290 prezgodnjim smrtim'

Osnutek strategije za izstop iz premoga določa letnico izstopa iz premoga 2033, pomoč prizadetim delavcem in način prestrukturiranja Šaleške doline. Premogovnik Velenje je v nedeljo obeležil 146 let delovanja. Vse od leta 1875, ko je bil prevrtan glavni lignitni sloj, pa do danes so iz globin Šaleške doline pridobili več kot 255 milijon ton premoga. Letos v rudniku načrtujejo proizvodnjo 3,13 milijona ton premoga, so sporočili iz Premogovnika Velenje. A 146-letnemu izkopavanju premoga v rudniku Velenje se očitno vse bolj bliža konec. Prav tako obratovanju Termoelektrarne Šoštanj in njenemu šestemu bloku, za katerega bomo plačevali kredit vse do leta 2038.  

'Če se TEŠ zapre do leta 2033, se lahko število prezgodnjih smrti zmanjša na 780' 

V društvu Focus pa medtem opozarjajo, da se trenutna razprava o opuščanju rabe premoga v Sloveniji vrti okoli vprašanja, katerega leta bomo zaprli TEŠ, medtem ko je v celoti izzvenel negativen vpliv kurjenja premoga na zdravje ljudi. Zato je na njihovo pobudo mednarodni raziskovalni center za energijo in čisti zrak CREA pripravil neodvisno študijo Projekcije zdravstvenih učinkov alternativnih rokov zapiranja termoelektrarne Šoštanj. V njej ocenjujejo vpliv delovanja TEŠ v scenarijih, ki so predlagani v nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij (letnica 2033, 2038 in 2042), na zdravje ljudi oziroma predčasne smrti ter eksterne stroške delovanja TEŠ, povezane z vplivom na zdravje ljudi.  

Kot so zapisali v povzetku študije, emisije onesnaževal zraka iz Termoelektrarne Šoštanj veliko ljudi izpostavljajo onesnaženju z delci PM2,5, NO2 in živim srebrom, povečujejo tveganja za bolezni, kot so možganska kap, pljučni rak, bolezni srca in dihal pri odraslih, pa tudi okužbe dihal in škodo kognitivnemu razvoju pri otrocih.  

Kot ugotavljajo v študiji, je, če bo TEŠ deloval do leta 2042, ocenjeno, da bo prišlo do približno 1100 primerov smrti zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku in živemu srebru, ki sta produkt delovanja termoelektrarne od leta 2020 dalje. Skupni gospodarski stroški, povezani z vplivi na zdravje, bi v tem primeru znašali 2,7 milijarde evrov. Če pa se TEŠ res zapre leta 2033, pa se lahko število prezgodnjih smrti zmanjša na 780, gospodarska škoda pa na približno 2 milijardi evrov, s čimer bi se izognili približno 290 smrtnim primerom in 700 milijonom evrov stroškov.  

Kot je poročilo komentiral dr. Tomislav Tkalec iz Focusa, te številke pravzaprav niso nič novega, saj je bila podobna analiza izvedena že leta 2012 z namenom ocenitve vpliva na zdravje projekta TEŠ 6, ki je bil takrat v pripravi: "Že takrat smo želeli opozoriti na problematiko. Žal se opaža, da negativni vplivi rabe premoga na zdravje ljudi tudi v tokratni razpravi o opuščanju premoga niso v ospredju, obenem vplivi onesnaževal zraka tudi niso bili zadovoljivo predstavljeni in ocenjeni v okoljskem poročilu za strategijo, tako da poročilo ne podaja nikakršne kvantitativne ocene vpliva onesnažil zraka na zdravje ljudi glede na izbrane scenarije."

Kot je opozorilo več akterjev, med katerimi je tudi Gibanje Mladi za podnebno pravičnost, je dokument z vidika reševanja podnebne krize relativno zadovoljiv, a je nesprejemljiv na socialnem področju: "Prizadetim delavcem in Šaleški dolini ne omogoča pravičnega prehoda."

Kot sicer meni dr. Tkalec, bodo tovrstni problemi nastali le v primeru, če se jih ne bo začelo pravočasno naslavljati: "Striktno zagovarjamo pristop pravičnega prehoda, kjer mora biti poudarek, poleg okoljskih in podnebnih, dan socialnim aspektom, vezanim na opuščanje rabe premoga. To pomeni, da je treba v proces vključiti zaposlene, ki bodo prizadeti, ter prebivalce celotne regije ter pripraviti ustrezne programe in projekte prestrukturiranja, novih zaposlitvenih možnosti in tako začrtati koncept preobrazbe v nizkoogljično družbo in gospodarstvo, kar je tudi cilj EU. Menimo, da je glede na predlagano letnico 2033 dovolj časa za kakovostno, uspešno in učinkovito pravično in trajnostno tranzicijo, dejstvo pa je, da je treba s kakovostno zastavljenimi programi in projekti pričeti nemudoma." 

Kot opozarja, večji problem za regijo predstavlja zelo realna možnost predčasnega zaprtja TEŠ pred letom 2030, kar je zaenkrat še najverjetnejši scenarij glede na finančne kazalce. Zaradi visokih fiksnih stroškov obratovanja termoelektrarne in vse višjih cen emisijskih kuponov lahko odločitev za eno od kasnejših letnic opuščanja premoga v regiji SAŠA povzroči nenadno in nenačrtovano zaprtje TEŠ iz finančnih razlogov, ne da bi bila regija na to pripravljena: "Finančno poslovanje TEŠ kot tudi premogovnika je že danes nevzdržno. Tako je leta 2019 TEŠ ustvaril 20 milijonov evrov čiste izgube, leta 2018 pa 58 milijonov evrov čiste izgube. Pri tem pa lahko pričakujemo, da se bo ob trenutnih trendih finančna situacija zgolj še zaostrovala. Cene emisijskih kuponov že danes močno presegajo napovedi za leto 2030 (za skoraj 30 evrov), ki so predvidene v Investicijskem programu TEŠ (št. 6) iz leta 2015. Po analizi Bloomberg NEF novembra 2020 naj bi se cena kuponov, upoštevajoč nov podnebni cilj EU zmanjšanja emisij TGP za vsaj 55 % do leta 2030, gibala pri 80 dolarjih na tono CO2 v letu 2030." 

Občina Velenje: hitenje brez izdelanih dolgoročnih energetskih načrtov je lahko nevarno

Kot so medtem sporočili z velenjske občine, se je Slovenija s podpisom pariškega sporazuma zavezala k podnebni nevtralnosti do leta 2050, zato menijo, da je vsakršno hitenje brez izdelanih dolgoročnih energetskih načrtov za nadomesten, stabilen in konkurenčen vir električne energije lahko nevarno: "Pred ukinitvijo tako pomembnega energetskega vira v Sloveniji, kot je Termoelektrarna Šoštanj, ki zagotavlja 30 % električne energije, moramo imeti jasno opredeljene nadomestne variante energetskega vira."  

V pripombah so med drugim opozorili, da mora biti do prenehanja izkopavanja premoga zagotovljeno, da se vsaj 5000 delovnih mest nadomesti s stabilnimi delovnimi mesti s primerljivo ali višjo dodano vrednostjo od sedanje (socialna varnost vseh zaposlenih, ki so posredno ali neposredno povezani s pridobivanjem premoga). Kot opozarjajo, morajo biti zagotovljeni tudi namenski in zadostni finančni viri, tako evropski kot državni. Prav tako mora biti zagotovljen zanesljiv nadomestni toplotni vir, ki bo okoljsko in ekonomsko vzdržen. Po njihovem mora biti tudi zagotovljena podpora k realizaciji identificiranih projektov v vrednosti 1,1 milijarde evrov.   

Kot so opozorili, morajo pred določitvijo letnice zapiranja Premogovnika Velenje sprejeti: Zakon o prestrukturiranju regije SAŠA, Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, nov model rabe sredstev Sklada za podnebne spremembe Republike Slovenije in noveliran Celoviti nacionalni energetski podnebni načrt Republike Slovenije. Kot poudarjajo, morajo ti akti vsebovati časovnico prehoda s premoga s ključnimi mejniki, vsemi aktivnostmi, programi, viri financiranja, kazalniki, odgovornostmi in tveganji. "Zelo pomemben je pravilen vrstni red sprejemanja strateških dokumentov in aktov, saj se morajo dopolnjevati in morajo biti medsebojno usklajeni. Samo tako bomo lahko zagotovili pravičen prehod iz premoga," so dodali.

Energetska zbornica: Z izstopom iz premoga se bo povečala energetska odvisnost od uvoza

"Izstop iz premoga pomeni odpoved eni vrsti pridobivanja električne energije, kar bo v Sloveniji prineslo velik primanjkljaj v domači proizvodnji električne energije in posledično negativen vpliv na družbeno-ekonomski razvoj države. Vsaka država, vsako gospodarstvo in nenazadnje vsako gospodinjstvo potrebuje energijo, ki jo je treba od nekod vzeti – bodisi iz lastne proizvodnje bodisi iz uvoza," pa so sporočili z energetske zbornice.

Z zaprtjem Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj se bo energetska odvisnost od uvoza električne energije izrazito povečala, če ne bomo istočasno poskrbeli za nadomestitev z drugimi viri. Zato ocenjujejo, da je treba vzporedno z odločitvijo o izstopu iz premoga sprejeti tudi odločitve za gradnjo novih nizkoogljičnih proizvodnih enot za električno energijo v Sloveniji. 

Člani upravnega odbora energetske zbornice so tudi izpostavili, da prehod v nizkoogljično in podnebno nevtralno krožno gospodarstvo zahteva usklajeno delovanje številnih deležnikov iz vseh sektorjev in z vseh ravni države in družbe, vključno tistih, ki so člani zbornice. "Želimo si usklajenega sprejemanja različnih strateških dokumentov, ki naj jih podpirajo programski dokumenti za črpanje evropskih sredstev v obdobju 2021–2027," so navedli. 

"Evropski cilji na energetskem področju gredo v smeri zniževanja emisij TGP, zmanjšanja rabe energije, večanja energetske učinkovitosti ter višanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Slovenska energetska politika je sploh pri slednjem cilju zelo neambiciozna. Slovenija med leti 2020 in 2030 predvideva drugo najnižjo rast OVE med vsemi državami članicami EU, zgolj za 2 %, nižje zgolj Malta," na vprašanje, kako bi lahko v Sloveniji nadomestili takšen izpad električne energije, odgovarja dr. Tkalec s Fokusa.  

Kot dodaja, imamo po drugi strani izredno veliko potenciala na področju sonca. V energetski mešanici bo seveda treba kombinirati vse razpoložljive in okoljsko ter družbeno sprejemljive obnovljive vire energije, vendar bi v tem odgovoru podal zgolj podatek, ki je najbolj zgovoren: Institut Jožef Stefan je pripravil študijo Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050, v kateri ocenjujejo, da je "tehnični potencial sončnih elektrarn v Sloveniji (na obstoječih objektih) dobrih 27 TWh letno, kar je skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje električne energije v Sloveniji."