Test krem za sončenje: dobro zaščito dobimo tudi s cenejšimi izdelki

Potrošniške organizacije so preverjale kakovost krem, mlek in olj za zaščito pred soncem. Pod drobnogled so vzeli sredstva za zaščito pred soncem za odrasle z visokim in zelo visokim faktorjem zaščite (30, 50 in 50+). Devet izdelkov, ki so jih analizirali, je na policah trgovin tudi pri nas, zanje pa bi odšteli med 1,75 in 36,99 evra za 100 mililitrov. Kot najkakovostnejši so se izkazali izdelki, za katere ni treba odšteti veliko denarja, so sporočili z Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).

Kot so zapisali v Zvezi potrošnikov Slovenije, so pri večini sredstev ugotovili, da opis na embalaži ustreza vsebini. A lahko bi bilo bolje, poudarjajo. "Letos med preizkušenimi izdelki, ki jih prodajajo v Sloveniji, res nismo odkrili večjih težav, a na mednarodnem testu smo preizkusili tudi pršilo The Ritual of Karma Sun Protection Milky Spray znane kozmetične znamke Rituals, ki pred sevanjem UVB ščiti manj, kot je zapisano na embalaži, hkrati pa to sredstvo vsebuje dišavo butylphenyl methylpropional (BMHCA) s trgovskim imenom Lilial, ki lahko povzroča alergijske reakcije kože in je potencialno mutagena, zato ni priporočljiva za uporabo v kozmetičnih izdelkih," je izpostavil Boštjan Okorn, vodja testiranja pri ZPS.

Pri ostalih vzorcih pa niso odkrili neželenih kemikalij, vsi analizirani izdelki so se izkazali za mikrobiološko ustrezne. Prav tako noben od izdelkov ni vseboval UV filtra oxybenzon, za katerega obstajajo nekateri dokazi, da ima hormonske učinke na morske organizme, denimo korale. So pa v Shiseidovem losjonu odkrili UV filter octinoxat (v sestavini ethylhexyl methoxycinnamater), ki ima lahko podoben učinek na morske organizme.

"Kdor je zaskrbljen zaradi sestavin, ki sicer poskrbijo, da so sredstva za zaščito pred soncem učinkovita, naj predvsem poskrbi za boljšo zaščito z ustreznimi oblačili in pokrivalom," so opozorili pri ZPS. Toda, tudi če se zadržujemo v senci, je treba na nepokrite dele kože nanesti kremo za sončenje. To lahko sicer nanesemo v tanjši plasti oziroma uporabimo nižji faktor zaščite, kot če bi ves dan preživeli pod soncem. 

Čeprav večina ljudi sončno kremo uporablja le na plaži oziroma med sončenjem, pa strokovnjaki opozarjajo, da je treba kožo zaščititi že prej. Že hiter izračun namreč pokaže, da smo lahko celo med običajnim delovnim dnevom na soncu tudi več kot dve uri na dan, sploh če se vozimo s kolesom ali pešačimo. "V tem času so za nenadejane opekline dovzetni vsi tipi kože, zato bi pravzaprav pričakovali, da bo več ljudi nosilo pokrivala s širokimi krajci in drugo zaščito," so dejali na ZPS. 

Kljub vodoodpornosti je treba zaščito po kopanju obnoviti

Vsi tokrat preizkušeni vzorci so imeli oznako "vodoodporno". Pogosta zmota kopalcev je, da se s tako imenovanimi vodoodpornimi kremami za sončenje na plaži namažejo le enkrat. Prepričani so, da so tako zaščiteni za več ur. Toda, napis "vodoodporno" zgolj pomeni, da zaščita ne upade za več kot polovico, če smo v stiku z vodo dvakrat po 20 minut. "Tega potrošniki pogosto ne vedo in po kopanju nanosa "vodoodporne" zaščite ne obnovijo, zato smo označeno vodoodpornost kaznovali z odvzemom točk pri oceni za oznako. Po kopanju je treba zaščito obnoviti – ne glede na označeno vodoodpornost," opozarja Okorn. 

Na ZPS so opozorili tudi na trajnostni vidik. Poudarili so, da je nesmiselno kupovati izdelke, ki so dodatno pakirani – denimo v kartonasto škatlo. Pri odločanju o tem, katero sredstvo za zaščito kupiti, bi morala prevladati učinkovitost zaščite, pa tudi vlažilne sposobnosti in način nanašanja. 

Izdelki, ki imajo slabšo mazljivost in potrebujejo dalj časa, da se vpijejo v kožo, so lepljivi ali porajajo neprijetne občutke (kožo vleče skupaj), so dobili zgolj povprečno oceno pri kriteriju nanašanja na kožo. Pri potrošnikih so najbolj priljubljena pršila, a pri teh je težava to, da jih pogosto premalo nanesemo. Na ZPS zato priporočajo, da takšna sredstva ponovno nanesete, potem ko se prvič že posušijo oziroma vtrejo v kožo. 

Ali lahko uporabimo kremo, ki je ostala od lanske sezone?

Ker kreme in mleka za sončenja uporabljamo le v poletnem času, se pogosto zgodi, da ga ne porabimo v celoti in si ga pustimo za naslednjo sezono. Na ZPS so pojasnili, da te izdelke, če jih pravilno shranjujemo, lahko brez težav uporabimo tudi v naslednji sezoni ali dveh. "Če je konsistenca enaka, kot je bila pri nakupu, prav tako pa ne zaznate nobenega čudnega vonja, je zelo verjetno, da je sredstvo ostalo enako učinkovito – kar so potrdili tudi preizkusi v laboratoriju," so poudarili. A to ne pomeni, da lahko ta sredstva kupujemo "na zalogo". 

Kako je potekala analiza izdelkov?

Vse izdelke za zaščito pred soncem so mednarodni raziskovalci kupili v trgovini kot običajni potrošniki. Proizvajalci oziroma trgovci za izbor niso vedeli in nanj niso imeli vpliva. Preizkusili so jih v neodvisnih akreditiranih laboratorijih. 

Zaščito pred UVB žarki so preverjali v nadzorovanem laboratorijskem okolju, kjer so prostovoljce izpostavili določeni količini sevanja UVB. Na testna polja so nanesli sredstvo za zaščito pred soncem in preverili rezultat obsevanja. Pri tem testu so sodelovali prostovoljci z vsemi tipi kože. Za preverjanje zaščite pred UVA žarki so sredstva po natančno določenem standardnem protokolu nanesli na prozorno plastično ploščico in ugotavljali, koliko sevanja UVA prehaja na drugo stran ploščice (in vitro). Vrednost so delili z obljubljenim zaščitnim faktorjem UVB. Če je bil rezultat višji od tretjine, je sredstvo uspešno prestalo test, so zapisali na ZPS. 

Kako dobro določena krema, mleko ali olje zagotavlja vlaženje, so ugotavljali v laboratoriju s pomočjo corneometrom – napravo, ki meri vsebnost vlage v roženici. Meritve so opravili na notranji strani podlakti pri 20 prostovoljcih šest ur po nanosu, na vsako uro. Vrednosti so primerjali s kremo, ki ima dober učinek vlaženja. 

Prostovoljci so preizkušali tudi iztiskanje zaščitnih sredstev pri 20 in 40 stopinjah Celzija, s suhimi in mokrimi rokami. Pri tem so ugotavljali, kakšna je uporabniška izkušnja oziroma kako preprosto jih je mogoče iztisniti. Preizkuševalci so ocenjevali tudi konsistentnost in mazljivost sončnih krem, ter lepljivost, vpijanje, beljenje kože in občutek na koži po nanosu. 

Vzorce so testirali tudi na obstojnost, tako da so jih hranili 24 ur pri –5 stopinjah Celzija in 10 dni pri 40 stopinjah Celzija. Strokovnjaki so nato ocenjevali, ali se je izdelek kakor koli spremenil. 

Pri ocenjevanju mikrobiološke kakovosti so ugotavljali število bakterij v vzorcih in preverili vsebnost določenih mikroorganizmov. Preizkušali so tudi, ali so konzervansi sposobni ubiti bakterije, ki so jih vnesli v kozarec.