Medtem ko so v podjetju Medex v medu slovenskih čebelarjev odkrili prepovedane antibiotike, ki sicer po zagotovili Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo raslin (UVHVVR) in ministrstva ni prišel na trgovske police, je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) preverila, kakšen med prodajajo trgovine.
Cvetlični med pod lupo
Ugotovili so, da so trgovske police z medom dobro založene, izbira je pestra, pod drobnogled pa so vzeli 11 vzorcev cvetličnega medu domačih in tujih proizvajalcev, kupljenih pri različnih trgovcih po Sloveniji. "Rezultati so razveseljivi – večina vzorcev je prejela oceno dobro, med najboljšimi pa so bili prav vzorci s slovenskim poreklom," so z izkupičkom preiskave zadovoljni na ZPS.
Kako je potekalo testiranje?
Vzorce so poslali v laboratorij, kjer so preverili parametre medu, določene z zakonodajo, in morebitne ostanke zdravil za zatiranje bolezni v panju. Ugotavljali so tudi potvorjenost medu in z mikroskopsko analizo peloda preverili botanično in geografsko poreklo, preverili pa so še skladnost označb z zakonodajo, je način testiranja pojasnila Anja Bolha z Zveze potrošnikov Slovenije. "V končno oceno smo vključili tudi trajnostni vidik, pri čemer smo upoštevali oddaljenost države porekla, različne certifikate in embalažo. Glede na rezultate testa lahko zaključimo, da so v povprečju najboljši prav izdelki slovenskega porekla," je še poudarila.
Vsi vzorci so bili skladni z zakonodajo, potvorb pa strokovnjaki ZPS niso odkrili. Rezultati so pokazali, da je slovenski med potencialno bolj svež od medu, ki pripotuje od daleč. Ker povprečen Slovenec poje okrog kilogram medu na leto – kar nas uvršča med največje evropske porabnike medu – so na ZPS k testiranju povabili tudi potrošnike in jih povprašali o všečnosti vzorcev. Slovenski med je tako v slepem testiranju dobil najvišjo hedonsko oceno.
Sledil je dodatni test – potrošnike so prosili, da izberejo med, ki jim je najbolj všeč, in tistega, ki jim je najmanj. Med 11 vzorci je bil na ta način največkrat izbran za najboljšega prav slovenski med. Kot ugotavljajo na Biotehniški fakulteti, kjer je potekal senzorični del testiranja, je potrošnik navajen na okus, s katerim je pogosto v stiku, kar se je potrdilo tudi v primeru medu.
Pomanjkljive označbe medu iz tujine
Problem, ki so ga na ZPS izpostavili, je, da potrošnik pogosto ne more razbrati, od kod točno je med: "Zato se na ZPS zavzemamo za natančno poimenovanje porekla, torej da proizvajalci namesto obstoječih oznak vedno natančno navedejo vse države, od koder prihaja med."
Največji proizvajalki medu na svetu sta Kitajska in Argentina. Večino ga izvozita, sami ga porabita le majhen delež. Največ medu v Slovenijo pride iz Nemčije in Hrvaške, so zatrdili na ZPS, ob tem pa pojasnili: "Poreklo, torej, kje je bil med pridelan, mora biti obvezno navedeno na označbi. Če je ves med iz ene države, se mora poreklo označiti z navedbo države. Če med izvira iz več kot ene države, ga lahko proizvajalec namesto z natančno navedbo vseh držav opremi le z eno od naslednjih oznak: mešanica medu iz držav članic EU ali mešanica medu iz držav, ki niso članice EU ali mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU. Ob sprejemanju zakonodaje so tako označevanje dosegli prav proizvajalci in trgovci, z argumenti, da celotna navedba zavzame preveč prostora."
Poreklo medu je namreč za potrošnika najpomembnejša informacija pri izbiri, zato na ZPS menijo, da bi morali biti vsi izdelki, tudi če gre za mešanico, označeni z navedbo vseh držav, iz katerih je med, po padajočem vrstnem redu, je izpostavila Anja Bolha in dodala: "Za natančno označevanje se zdaj zavzemajo tudi večji slovenski pridelovalci in polnilci pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije, ki je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS poslala pobudo za jasno označevanje porekla."
ZPS nasvet – Uživajte čim bolj svež, lokalno pridelan med, ki ni bil izpostavljen dolgim transportnim potem in neznanim pogojem skladiščenja. – Medu ne dodajajte v vroč čaj – višja temperatura poškoduje ali izniči nekatere naravno prisotne zaščitne snovi (encimi, vitamini) v medu, zato ga ne dodajamo vročim napitkom (na primer čaju ali kavi), dokler se ne ohladi na vsaj 40 °C. Pozitivne lastnosti medu se uničijo tudi, če ga uporabljamo pri peki za slajenje peciv. – Ne pretiravajte s količino medu – zaradi velike vsebnosti sladkorja je med energijsko bogato živilo s približno 330 kcal na 100 gramov. Z njim lahko nadomestimo druge oblike prostega sladkorja (na primer namizni sladkor). Za zdravega odraslega s povprečnimi potrebami je priporočeno uživanje največ tri do štiri čajne žličke, za otroka pa do dve čajni žlički na dan, ob pogoju, da nismo zaužili dodatnih sladkorjev s hrano in pijačami. Uživanje medu se odsvetuje otrokom do dopolnjenega prvega leta starosti, saj lahko med vsebuje bakterijo Clostridium botulinum, ki pomeni tveganje za razvoj botulizma pri dojenčkih. – Med shranjujemo pri sobni temperaturi v temnem prostoru, s tem najdlje ohranimo barvo in arome. Optimalna temperatura za shranjevanje je med 18 in 24°C, vseeno bo med po določenem času kristaliziral. – Prodaja v trgovini je ustrezno nadzorovana, jasno je, kako mora biti opremljen kozarec medu. Ko kupujete neposredno pri čebelarju, naj vam pred nakupom omogoči, da med tudi poskusite. Označbe kakovosti, kot sta 'zaščitena označba porekla' in 'zaščitena geografska označba' so dodatno jamstvo, da se kakovost takega medu redno spremlja. |
Kljub odličnemu slovenskemu medu spomnimo, da so Slovenijo že nekajkrat pretresle 'medene afere'. Zadnja med njimi se je zgodila pred enim letom, na dan pa je prišla nedavno – začetek tega meseca. Za primer nismo izvedeli od UVHVVR ali ministrstva, temveč od enega od čebelarjev. Notranji nadzor v podjetju Medex je pokazal, da so slovenski čebelarji čebelam dajali prepovedane antibiotike, kar je UVHVVR nato potrdila. V podjetju so zato uničili skoraj tri tone medu svojih dobaviteljev. Čeprav sporni med ni pristal na trgovskih policah, se je ob novi aferi, podobni tisti izpred štirih let, ko so v medu našli sledi prepovedanih pesticidov, znova postavilo vprašanje: zakaj potrošniki o škodljivih živilih ne izvemo od odgovornih?
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.