Testirali heroin in ugotovili, da je bil v drogo primešan fentanil

Kaj zanese mlade v nevarni svet drog? Zaupal nam je 23-letnik, ki je začel z drogo eksperimentirati v srednji šoli. "Prvi, drugi letnik, bilo je v bistvu zaradi družbe, tako kot smo vsi slišali te zgodbe, spoznaš ljudi, pa ti ponudijo, ali bi poskusil kaj z nami, bi šel kaditi, pa se je tako začelo, pa smo šli po pouku na en joint, enkrat, dvakrat, trikrat, potem enkrat končno sam kupiš in potem se to nekako začne."

Slišal je opozorila odraslih, ki so, kot ugotavlja danes, bila na mestu, a jim 15-letnik tedaj ni verjel. "Radovednosti, ja, pač, zanimalo me je, če je to res tak bavbav, tako zelo, kot vsi pravijo, da je."

Poleg radovednosti in pritiska vrstnikov pa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da je danes prisoten še en močan razlog, zakaj mladi posegajo po prepovedanih drogah. "V zadnjem času, ko vidimo, da imajo otroci, mladostniki težave v duševnem zdravju, je to tudi način, kako se poskušajo pomiriti ali pa si pomagati v smislu duševnega zdravja mladostnikov," pove vodja oddelka za tvegana vedenja na NIJZ Mateja Jandl.

Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da iz istega razloga po drogah posegajo tudi študenti, nekateri med njimi tudi zato, da bi se lahko bolje učili. "Za zabavo, seveda, v večini primerov, ampak tudi za izboljšanje duševnega zdravja ali pa tudi za večjo storilnost," pojasni Jandlova.

"Poznam par primerov ljudi, ki so postali težki odvisniki, eden je naredil samomor na drogah, dva sta v zaporu pristala, tako da kar poznam par ljudi, ki so imeli zelo zelo slabe posledice zaradi tega," pa pove naš sogovornik, ki je iz sveta drog, torej tudi možne odvisnosti, uspel pravočasno izstopiti.

Strokovnjaki opažajo, da je danes pri mladih prisotna velika nekritičnost do novih in velikokrat neznanih snovi, ki jih jemljejo. "So se trgi začeli vzpostavljati na Kitajskem in v Indiji, tako da večina teh novih psihoaktivnih snovi, kot so sintetični katinoni, sintetični kanabinoidi v Evropo pridejo iz Indije in Kitajske. Iz nekih laboratorijev, kjer so tako higienski pogoji slabi, kot ne vemo, kaj je v tej snovi. Dodane so jim snovi, za katere ne vemo, kakšen učinek bodo imele. Lahko so zelo strupene, lahko pa ne bodo imele nobenega učinka, v vsakem primeru je to nekaj, kar je zelo tvegano početje," opozarja Jandlova.

Mladi, tako sogovornica, mnogokrat sploh ne vedo, kaj so kupili in kaj nameravajo zaužiti. Ta nekritičnost je kriva za veliko zastrupitev. Na leto samo v ljubljanski regiji okoli 200 ljudi išče zdravniško pomoč zaradi akutnih težav po zaužitju kakšne droge, sivo polje tistih, ki težave imajo, a pomoči ne iščejo, pa je gotovo še veliko večje.

"To je nevarno, ravno pri mladini, ker veliko mladih ne preveri, kaj sploh jemlje, niti kako se to jemlje, ker imamo določene načine, da ti preveriš, kakšno toleranco imaš, koliko je dobro vzeti, recimo preko Drogarta. Imajo na spletni strani vse doze, da varno jemlješ, če že jemlješ," pove sogovornik.

V Drogartu brezplačno in anonimno testirajo vsako snov, ki jo je nekdo kupil in jo namerava zaužiti. Edino tako lahko natančno ugotovijo, kaj sploh je v neki snovi, ki jo ljudje kupijo na ulici ali naročijo po spletu.

"Da jim pokažeš varen način, kako to vzeti, kot pa da pride do takšnih stvari, ne vem, da gre skupina najstnikov v klub, vzamejo "knofe", ne vedo, kako so močni." "Knofe?" "MDMA, ecstasy, knofe. Se pravi, vzamejo MDMA, ne vedo, koliko je močen, ne vedo, koliko ga morajo dozirati, ne vedo, kakšne so lahko posledice, če ga preveč vzamejo, potem pijejo zraven še alkohol, kaj drugega, še kaj skadijo čez in potem se ta koktejl lahko zelo hitro zelo grdo obrne. V najboljšem primeru boš bruhal, v najslabšem lahko umreš, lahko se ti srce ustavi," opozori sogovornik.

Konec februarja je testiranje kupljene droge nekomu rešilo življenje, pove Mateja Jandl. "Prav skozi ta sistem smo videli, da se je nekaj prodajalo kot lažen herpin oziroma kot heroin, pa je pravzaprav bil primešan fentanil. Če ta oseba tega ne bi prinesla v testiranje, bi to gotovo povzročilo smrt."

Sintetični drogi fentanil, ki je več desetkrat močnejši in torej tudi nevarnejši od heroina, pravijo tudi zombi droga. Na spletu kroži posnetek osebe v centru Ljubljane, ki naj bi bil pod njenim vplivom. Posnetek je prispel tudi do NIJZ.

"Verjetno gre za kake druge snovi, sintetične katinone, sintetične kanabinoide, velikokrat osebe jemljejo več drog hkrati in ta učinek drog se sešteje, potencira in oseba je bila posneta v trenutku, da smo se ustrašili, da je to ta zombi droga, da jemlje zombi drogo, ampak po naših podatkih zaenkrat te nevarnosti v Sloveniji ni," pove Jandlova.

Do drog je v Sloveniji zelo enostavno priti. Ko izkažeš za to interes, ti je ponujeno praktično vse, kar obstaja, mi zaupa Ljubljančan. "Pač res, od trave, dobil sem ponudbe za MDMA, za heroin me je enkrat en vprašal, če ga hočem, LSD, gobe, ni da ni."

Uporaba konoplje narašča, vse bolj popularen pa postaja tudi kokain, ki je za mnoge postal nekaj običajnega, nekaj, kar sodi na zabave, v lokale, na rojstne dneve. "V zadnjih dveh, treh letih opažamo, da je v Sloveniji prisoten zelo čist kokain, vidimo, da je ta čistost nad 80 odstotki, kar je resnično nenavadno in je lahko zelo nevarno. Učinki kokaina se pokažejo zelo hitro, smrt zaradi predoziranja s kokainom nastopi pravzaprav zaradi odpovedi srca," pojasni Jandlova. Kljub temu, kot opažajo v NIJZ, je tudi pri kokainu povečana nekritičnost ali brezskrbnost pri njegovi uporabi.