Tetovaže – miti in resnice

Pevka Maja Založnik, ki jo širša javnost verjetno najbolj pozna iz nemške različice pevskega šova The Voice, ima po telesu kar nekaj tetovaž. Prvo si je omislila pred približno 15 leti. "Potem so slikice na meni kar nastajale, to je moj nakit," pravi. Njene tetovaže nosijo sporočila – podoba pilotke denimo pomeni, da je pilotka svojega življenja.

Tudi Jorgu Zupanu, kuharju, ki se lahko pohvali z Michelinovo zvezdico, so tetovaže všeč. Na prstih ima vtetovirani besedi "skoz lačn", prvi tatu si je na pobudo brata dal narediti pri devetnajstih, postalo mu je všeč. "Že trikrat sem rekel, da bom nehal, potem pa hitro spet začnem razmišljati, kaj in kam bi si dal novega."

V tetoverski obrti je varnost ključna. Koliko tetoverjev imamo, kot rečeno, ne vemo. Nekateri delajo v studiih pod dejavnostjo "umetniško ustvarjanje, kozmetične storitve ipd." V pripravi je poklicna kvalifikacija: tetover, piercer. Na seznamu za presojo je 400 ljudi, kar pomeni, da je več kot registriranih tetoverjev tako imenovanih garažerjev, ki še vedno delajo v domači kuhinji ali garaži brez nadzora vsaj sanitarne službe, so nam sporočili iz Društva tetoverjev in piercerjev. Da je zakonodaja nedorečena in nesmiselna, pripovedujeta tudi Simona Borštnar in Sašo Dudič. Tetovatorski par, ki je v tem poslu od leta 2013. Dudič je jasen: "Zdaj, ko je studiev več kakor strank ... , bi se zadeve res lahko uredile, da bi bilo jasno, kdo lahko to dela, kako lahko to dela. Higiena je zelo problematična, ker se ne pogovarjamo dovolj o tem, ne izobražujemo."

Od lani je v Evropski uniji prepovedana uporaba več kot 4000 nevarnih kemikalij, ki lahko med drugim povzročijo draženje kože, raka in celo genske mutacije. Evropska agencija za kemikalije, ki je analizirala snovi v črnilih za tetoviranje, je med drugim prepovedala tudi izopropanol, ki ga vsebuje večina črnil za tetoviranje. "Vsako barvilo je lahko potencialno kontaminirano z bakterijami, z virusi, in pri vnašanju v kožo lahko pride do okužbe," pojasnjuje dermatolog Borut Žgavec. "Največkrat opažamo alergijske reakcije, kažejo se s srbenjem ali rdečico."

Interes za tetovaže medtem med ljudmi raste. Vedno več je takšnih, ki bi radi imeli tetovaže, opaža Fernando Franchesci, Brazilec slovenskih korenin. 26 let je v tem poslu, začel je v domačem Sao Paolo, nadaljeval v evropskih prestolnicah in pristal ter ostal v Ljubljani. "Tetoviranje je bilo na nek način nekaj novega v Sloveniji. Tu sem začutil, da obstaja potencial."

 To potrjuje tudi Ina Lutarič, sicer profesorica likovne pedagogike. Še pred nekaj leti se ji je zdelo nedosegljivo, da bi se lahko preživljala s tetoviranjem, a danes se. Na vprašanje, ali obstaja motiv, ki ga nikdar ne bi tetovirala, je jasna: "Absolutno zavrnem kakršnakoli politična sporočila pa imena partnerjev." Tetovaže so postale tudi vse bolj družbeno sprejemljive. Zato nas je zanimalo, kako izbrati pravega tetoverja? Kako vedeti, kdo je v poslu dober? Simona Borštnar pravi: "Poznam tetovatorje, ki niso dobri, pa imajo 1 leto čakalne dobe. Pa take, ki so zelo dobri, in imajo 1 mesec čakalne dobe. Tukaj res ni pravila." Zato je treba pred tetoviranjem dobro premisliti in raziskati, komu boste zaupali del svoje kože, ki bo za vedno drugačen.