Tetra v revizijo, policija lahko ostane brez zaščitenih komunikacij

Državna revizijska komisija je odločila, da bo obe pritožbi, tako Leonarda kot Iskratela, združila v en revizijski postopek. V nadaljevanju pregleda razpisnega gradiva in postopkov so odločili, da se zahtevkoma vlagateljev ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, ki je 16. maja že bila izdana. Maja je bil izbran državni Telekom, po nekaterih ocenah gre za več kot deset milijonov vreden posel, zdaj bodo morali ponudbe preveriti še enkrat.Iz ministrstva za notranje zadeve so nam sporočili, da so "z odločitvijo Državne revizijske komisije seznanjeni in jo proučujemo, vsekakor pa bomo odločitev komisije spoštovali." Iz podjetja Leonardo so nam na novinarsko vprašanje le odgovorili, da na odločitev nimajo komentarja. 

Najbolj so bili zgovorni v Iskratelu, direktor mag. Željko Puljić je sporočil: "V Iskratelu smo zadovoljni z odločitvijo Državne revizijske komisije, ki je zadevo vrnila v ponovno odločanje naročniku. Podrobneje jo bomo lahko komentirali po natančni preučitvi sklepa. Pričakujemo, da bo naročnik upošteval sklep Državne revizijske komisije in v ponovnem odločanju izbral dejansko najugodnejšega ponudnika."

V Telekomu Slovenije pa odločno zavračajo navedbe, da naj bi kadarkoli v procesu svojo ponudbo dopolnjevali ali kakorkoli spreminjali. "Vse, kar smo storili, je bilo, da smo na izrecen poziv oz. vprašanje naročnika, da potrdimo, da je v ponudbo vključen terminal z večjo kapaciteto baterije, to samo potrdili. Naročniku smo torej zgolj potrdili, kar je izhajalo že iz ponudbe in kar smo bili vprašani, pri tem pa v odgovoru eksplicitno navedli, da s tem, ko podajamo odgovor, v ponudbi ničesar ne dopolnjujemo ali spreminjamo. Zato menimo, da je v navedenem kontekstu odločitev DKOM nerazumna in za učinkovit sistem javnih naročil v Sloveniji absolutno nesprejemljiva".

Dodali so, da je DKOM v navedenem primeru spremenila tudi svojo dosedanjo prakso odločanja: "DKOM je najprej izrecno navedla, da sta ponudbi vlagateljev Leonardo in Iskratel nepopolni, kar v do sedaj znani praksi pomeni, da v postopku sploh ne moreta več biti izbrani. DKOM je v svojih preteklih odločitvah jasno navajala, da se lahko kršitev načela enakopravne obravnave ugotovi le, če ima izbrani ponudnik istovrstno napako v ponudbi, česar v konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti. Vlagatelja zahtevka za revizijo sta namreč v svojem odgovoru naročniku spremenila dimenzije oz. se sklicevala na skladnost njunih terminalov s tehničnimi zahtevami iz drugega javnega naročila, saj terminala iz njunih ponudb nista bila skladna z zahtevami naročnika. V Telekomu Slovenije pa niti nismo imeli motiva česarkoli spreminjati, saj naš terminal zahteve naročnika izpolnjuje, kar je možno enostavno preveriti".

Dodali so še, da postopek javnega naročila traja že štiri leta, predhodna ponudba Telekoma Slovenije in Airbusa pa je bila v izjemno podobni situaciji s strani DKOM prav tako izločena. "Takrat je vlagatelj na nam neznani način pridobil podatke, ki so bili v naši ponudbi označeni kot poslovna skrivnost, in na tej osnovi vložil zahtevek za revizijo," so zaključili.

Po naših informacijah gre za podoben primer, kot smo ga videli v primeru revizije zoper odločitev o izidu javnega naročila za gradnjo mostu čez Glinščico in Karavank. Takrat so se drugi gradbeniki, tudi zaradi napak naročnikov, lahko pritoževali in tudi uspeli, da se postopki vlečejo več mesecev, ponekod tudi let. Tudi v primeru izbire izvajalca, ki bi izgradil slovenski del karavanškega predora, se je zapletal ravno zaradi zakonov, ki so omogočali večkratne pritožbe na večinoma proceduralne postopke. Kot smo neuradno izvedeli, in delno piše tudi v obrazložitvi, zavrnitev tehničnih elementov ni bila sporna, sporna, oziroma huda postopkovna napaka pa je bila, ker na MNZ niso dopustili dopolnitev tudi drugima dvema, čeprav tudi dopolnjeni ponudbi ne bi izpolnjevali pogojev za izbor za nosilca javnega naročila, ker so že na prvi oddaji zaznali pomanjkljivosti. 

V izpodbijani odločitvi je videti, da je MNZ ponudbo Iskratela izločil, "ker zmnožek maksimalnih dimenzij ponujenega ročnega radijskega termina presega maksimalno dopusten zmnožek 300 cm3", ponudbo Leonarda pa je izločil, ker je "po poteku roka za oddajo ponudb s spremembo podatka o širini in globini ponujenega ročnega radijskega terminala spremenil vsebino ponudbe v tehničnem delu". V Iskratelu so se nad odločitvijo pritožili, saj so trdili, da so ponudili enak tip radijskih postaj, kot jih ima policija že v uporabi in jih ima namen uporabljati tudi v novem sistemu. MNZ je preko razpisa želel nabaviti 4.800 takih naprav, za preizkušanje pa samo 20, zato so v Iskratelu menili, da je enak model pravilna izbira. Na MNZ se niso strinjali, Iskratel pa trdi, da širina in globina res nista ves čas enaka, kot so želeli, a da je izpolnjen pogoj o volumnu.

Leonardo je zahteval, da se jim omogoči vpogled v pisno korespondenco med Telekomom in MNZ ter v del dokumentacije, na katero se pisna komunikacija nanaša, kar pa ni bilo odobreno. V odločitvi piše, da so pri Leonardu trdili, da "jim je bil nezakonito onemogočen vpogled v pisno korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom, v posledici pa mu je onemogočeno dokazovanje, da je izbrani ponudnik spreminjal in dopolnjeval ponudbo na nedopusten način." Kot so tudi trdili, pojasnilo natančnih podatkov o dimenzijah ne predstavlja spreminjanja ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta z novim predmetom, saj ves čas ponuja enak ročni radijski terminal, dodatki so pa tisti, ki bi lahko spremenili mere, a se volumen, kot je v gradivu, ne spreminja.

Državna revizijska komisija je presojala, ali sta naročnika pravilno opredelila vse tehnične specifikacije, in tudi napisala, da so bile dopolnitve vložene, a so na koncu zapisali, da je MNZ ponudbe Iskratela, Leonarda in Telekoma, ki imajo vse pomanjkljivost v delu, ki se nanaša na ponujene ročne radijske terminale, različno obravnaval, "s čimer je naročnik kršil enakopravno obravnavo ponudnikov (kršitev 9. člena ZJN-2), ki od naročnika zahteva, da enake dejanske stanove obravnava enako, različne pa temu primerno in sorazmerno različno." V kratkem povedano, Leonardo in Iskratel nista smela dopolniti ponudbe, medtem ko je Telekom to lahko storil in s tem je MNZ kršil načelo enakopravne obravnave.

Državna revizijska komisija je tako zapisala: "Kljub temu, da sta položaja v ponudbi prvega in drugega vlagatelja primerljiva s položajem v ponudbi izbranega ponudnika, je naročnik njihove ponudbe različno obravnaval, saj je ponudbi prvega vlagatelja in drugega vlagatelja izločil kot nepopolni, medtem ko je izbranemu ponudniku, ki v ponudbeni dokumentaciji ni konkretiziral tipa ponujenih baterij, omogočil naknadno konkretizacijo tipa ponujene baterije (oz. ponudbeni predmet) in naknadno spremembo predmeta javnega naročila ter mu oddal naročilo."

Državna revizijska komisija je že na podlagi neenakopravne obravnave glede dopolnitev odločila, da je prišlo do napak v postopkih in ugodila zahtevi, zato ni obravnavala drugih pritožb naročnikov. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri MNZ tako vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb.MNZ je prav tako dolžan Iskratelu plačati 25.000 evrov, kot povračilo stroškov pravnega varstva.

Sistem Tetra je evropski standard digitalnih radijskih komunikacij za profesionalno uporabo, oziroma digitalni komunikacijski sistem, ki ga uporablja predvsem policija. Odločitev o izgradnji Tetre je takratna vlada sprejela že leta 2002, projekt pa je veljal tudi za predpogoj za vstop Slovenije v EU saj ga je morala izvajati v okviru prilagajanja svojega delovanja šengenskim standardom, piše Tldr na svoji spletni strani.

Prvi celovit projekt dokončanja izgradnje omrežja Tetra so na policiji naročili šele leta 2010. Oprema in izgradnja omrežja s 136 baznimi postajami sta bili ocenjeni na več kot 65 milijonov evrov, letni stroški vzdrževanja pa so samo leta 2014 znašali 2,45 milijona evrov.

Sistem Tetre oziroma njegove pomanjkljivosti je leta 2014 pokazal Dejan Ornig, takrat petindvajsetletni študent Fakultete za varnostne vede, ki mu je uspel vdor v omrežja Tetre, prestregel je podatke v policijskem komunikacijskem sistemu. Zaradi tega se je znašel na zatožni klopi, tožilstvo mu je očitalo napad na informacijski sistem Tetra, ponarejanje listin in neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje. Sam pa je zatrjeval, da je policijo na probleme in pomanjkljivosti Tetre opozarjal več kot leto in pol pred tem, a varnostnih ranljivosti niso želeli. V začetku leta je prejel pogojno kazen – leto dni zapora.