Težave mladih stanovalcev na Gerbičevi: 'Če se ne bi uprli, bi nas kar povozili'

Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) je lansko poletje odprl vrata stanovanjske Skupnosti za mlade – Gerbičeva v Ljubljani. Do najema postelje so v okviru javnega razpisa upravičeni mladi med 18. in 29. letom starosti, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje oz. tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega. Prednost imajo ranljive mlade osebe, torej tisti, ki so bolj izpostavljeni tveganjem kot njihovi vrstniki (zdravstvene težave, pomanjkanje, izkoriščanje, zloraba, zanemarjanje, nasilje v družini in prostorska stiska).

Mesečna najemnina je določena glede na število oseb, ki bivajo v sobi, in sicer v višinah 250, 160 ali 150 evrov. Dodatno se zaračunajo še stroški, ki znašajo 40 evrov na mesec za enoposteljne sobe oziroma 30 za večposteljne. Kot poudarjajo stanovalci so enote velike 16,53 m2 (pri enoposteljnih enotah), 21,52 m2 (pri dvoposteljnih enotah) ter 34,56 m2 (pri troposteljnih enotah) (kvadrature so za neinvalidske enote). Enota je pravzaprav soba, opremljena z mini kuhinjo in kopalnico. "Imamo mini hladilnik, dve kuhalni mesti na indukcijski plošči, pečice v enoti ni. Dejansko gre za sobo z vgrajeno 'kuhinjo' in kopalnico, vse skupaj manj kot 17 m2," je povedal Hanuna. "Imamo sicer skupno kuhinjo, v kateri dve pečici deli 171 ljudi," dodaja drugi član upravnega odbora, Andrej Krč. "Cena tudi ne odtehta vseh težav s katerimi se soočamo in se moramo aktivno z njimi ukvarjati ter s tem povzroča nezadovoljstvo nad najemom," je dodal.

Tik pred velikonočnimi prazniki, 14. aprila, je SSRS najemnikom poslal elektronsko sporočilo, v katerem jih je obvestil, da se stroški bivanja zvišujejo na 110 evrov. "To je za kar 275 odstotkov," so nam ogorčeno sporočili stanovalci. Ob tem je sklad zapisal še, da bodo najemnine po spremenjenih cenah obračunane že pri naslednji položnici, stanovalci pa so bili o tem obveščeni komaj en dan pred predvidenim prejemom položnice za tekoči mesec.

"Poslali so nam zgolj elektronsko sporočilo z navedenimi novimi cenami najema, sklep, na podlagi katerega je do zvišanja najemnine prišlo, pa nam ni bil poslan, niti se z njegovo vsebino nismo mogli seznaniti na kakšen drug način," so povedali mladi najemniki, ki opozarjajo, da tako kratek rok ni primeren za prilagoditev na tolikšno spremembo v ceni.

Še bolj jih je razburilo dejstvo, da je SSRS napovedal zvišanje najemnine, čeprav je v najemni pogodbi, ki so jo sklenili ob vselitvi, jasno določeno, da se najemnina v prvem letu najema ne sme spreminjati (niti zvišati niti znižati). "Marsikdo se je za bivanje v Skupnosti za mlade odločil prav na podlagi tega. V najemni pogodbi je prav tako zapisano, da najemniki od nje ne morejo odstopiti pred potekom enega leta, torej smo najemniki primorani pristati na podražitev brez možnosti, da se najemna pogodba iz tega razloga prekine," še izpostavljajo.

SSRS si je po pritisku stanovalcev premislil

Stanovalci so samoinciativno ustanovili upravni odbor z namenom, da skupaj opozorijo na težave, s katerimi se soočajo. Na SSRS so naslovili daljši dopis, v katerem so omenili omenjene nepravilnosti.

Sklad so prav tako prosili za pojasnilo, katere faktorje in indekse stroškov so upoštevali in kako so sploh prišli do toliko višjih izračunov. "Glede na število bivalnih enot oziroma postelj bi SSRS za obratovalne stroške skupno prejel 14.506 evrov na mesec. Stavba glede na energetsko izkaznico spada v energijski razred B1, zato bi stroški po naših izračunih morali znašati precej manj," izpostavljajo mladi najemniki.

Tudi mi smo na sklad poslali več novinarskih vprašanj, po večdnevnem čakanju so nam odgovorili sledeče: "Glede na dejstvo, da gre za pilotni projekt, je sklad po ponovni proučitvi nastale situacije in odzivih zaradi napovedanega dviga najemnin sprejel odločitev, da se spremembe ne izvedejo." Kot so dodali, bodo skušali najti druge rešitve za nastalo situacijo, pri čemer pa računajo tudi na prilagajanje najemnikov, upravnika in nenazadnje na pozitiven odnos dobaviteljev.

'Podražitve so najbrž le vprašanje časa'

Nejc Hanuna iz upravnega odbora meni, da bo SSRS po enem letu od sklenitve pogodbe najverjetneje izvedel določene podražitve. Upa pa, da vsaj ne v takšni meri, kot so napovedovali zdaj, saj to za nekatere stanovalce lahko pomeni skoraj polovico njihovega mesečnega prihodka. Kot je opozoril, so med njimi tudi takšni, ki prihajajo iz ranljivejših socialnih okolij.

Po njegovih besedah pa je stanovalce predvsem zmotil odnos, ki si ga je privoščil SSRS, saj je mladim dobesedno čez noč skušal tako občutno zvišati stroške. "Če se ne bi uprli, bi nas kar povozili," pravi Hanuna.

Na SSRS pa poudarjajo, da gre za prvi tak pilotni projekt in da pri določanju izhodišč ob objavi razpisa niso imeli možnosti upoštevati preteklih izkušenj. "Ob polni zasedenosti bi Stanovanjski sklad RS z dosedanjo najemnino pokrival oskrbovalne stroške za celotni objekt do višine 5620 evrov mesečno. Oskrbovalni stroški za objekt v mesecih od oktobra 2021 dalje pa dejansko znašajo: 12.895, 12.998, 13.552, 17.500, 15.550 evrov," so zapisali.

Za nezasedene postelje stroške v celoti že ves čas krije SSRS in jih bo tudi v prihodnje, so nadalje zatrdili. Pod oskrbovalne stroške sicer štejejo dobavo zemeljskega plina, električne energije, odvoz smeti, dobavo vode, hišniške storitve in čiščenje, vzdrževanje toplotne postaje in dvigal, stroške zagotavljanja interneta in stroške upravljanja.

Krč je zvezi s stroški izpostavil še, da imajo v stavbi kartični sistem (vsak najemnik ima svojo kartico, ki sluzi kot ključ). "Zamišljeno je bilo, da bi s tem privarčevali, saj si z vstavljanjem kartice ob vstopu v bivalno enoto s tem vklopijo elektriko (razen hladilnika in štirih vtičnic, od katerih je vsaj ena namenjena za priklop modema za internet). Hkrati naj omenim, da se gretje izklopi ob odprtju okna, če kartica ni vstavljena v čitalec, torej če najemnika ni doma, pa gretje gre v minimalen ECO način," je pripomnil.

Sistem ogrevanja ne deluje brezhibno

Hanuna je v imenu stanovalcev opozoril tudi, da sistem ogrevanja v objektu še vedno ne deluje brezhibno, čeprav so stanovalci o tem upravnika in SSRS obvestili že večkrat. Nekateri so imeli v sobah tudi do 28 stopinj Celzija, čeprav tega niso želeli. Spet drugi stanovalec pa je poročal, da kljub popravilu gretje še vedno ni delalo, posledično je imel celo zimo v sobi le 19 stopinj Celzija. 

"Stavba je nova in še vedno se odpravljajo napake. Nepravilno delovanje ogrevanja lahko prinese bistveno večjo porabo energije (v tem primeru prekomerno gretje), na katero ne moremo vplivati stanovalci, zato se nam ne zdi pošteno, da stroški padejo na nas. Hkrati pa nekaterim gretje sploh ne dela. Njim se stroški seveda sploh zdijo predragi, saj z gretjem tekom zime še zdaleč niso bili zadovoljni," so zapisali stanovalci.

Za 25 odstotkov bi se po napovedanih spremembah podražil tudi mesečni najem parkirnega mesta, ki ga stanovalci najemajo posebej. "Zunanje parkirno mesto ni povezano z elektriko in ni ogrevano, zato ne razumemo, kaj je podlaga za tako podražitev, saj najem tega že prej ni bil stroškovno ugoden, posebno ne za mlade ranljive osebe," izpostavljajo v upravnem odboru.

Ker najemajo posteljo, do subvencij niso upravičeni

Stanovalci poudarjajo še, da je bilo na otvoritvi Skupnosti za mlade omenjeno, da bodo lahko uveljavljali subvencijo najemnine, kar pa po njihovih izkušnjah ne drži. "Subvencije najemnine, ki bi nam prišla v pomoč pri visokih cenah najemnin v Ljubljani, ne moremo dobiti zaradi slabo napisane in površne pogodbe, v kateri se uporablja termin 'najem postelje'. Pogoj za pridobitev subvencije najemnine je, da si najemnik bivalne enote, kar pa najemniki Skupnosti za mlade očitno nismo, vsaj glede na dikcijo najemne pogodbe in prakso upravnih organov," so kritični v upravnem odboru.

Čeprav SSRS pravi, da za pravico do subvencije ni treba biti edini najemnik v bivalni enoti, saj se zaradi tega, ker gre tu za pilotni projekt, šteje vsak najemnik, četudi si bivalno enoto deli z drugimi, upravni organi (tako centri za socialno delo na prvi stopnji kot Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na drugi) o tem niso obveščeni in tega pri odločanju o pravici do subvencije ne upoštevajo, še povedo stanovalci.