Težave novomeške urgence: nenujni pacienti in premalo zdravnikov

Z obema težavama se po besedah direktorice bolnišnice Milene Kramar Zupan srečuje tudi novomeška urgenca. Prav to dejstvo, da urgence v veliki meri obiskujejo tudi ljudje, ki življenjsko niso ogroženi, je po njeni oceni eden izmed resnih izzivov, ki se mu bo treba v prihodnosti še posebej posvetiti.

S tem se je strinjal tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež. Da delež nenujnih pacientov na urgencah narašča, je po njegovih besedah dejstvo, pri čemer obstaja zelo velika razlika, kako se posamezne bolnišnice in urgence soočajo s tem izzivom. Kot zgled je postavil ravno novomeško urgenco, kjer težavo rešujejo z dobrim sodelovanjem s primarnim zdravstvom in vsemi ostalimi deležniki v regiji, kar je "ključ do uspeha".

"Ker če ostane urgentni center sam, brez sodelovanja zunanjih deležnikov iz regije in po možnosti še brez ustrezne podpore znotraj bolnišnice, lahko nastanejo velike težave," je dejal. Ocenil je, da je slovenski sistem nujne medicinske pomoči še vedno preveč razdeljen in da ne deluje dovolj enotno, kar je tisto, "s čimer se bo treba ukvarjati v prihodnosti".

Po besedah Kramar Zupan je težava urgenc tudi, da nimajo specializiranih urgentnih zdravnikov. "Ne smemo namreč pozabiti, da trenutno na urgencah delajo v glavnem specialisti različnih strok, ki na ta način niso v ambulantah in v operacijskih dvoranah, kar nam podaljšujejo čakalne dobe," je opozorila.

Glede samega novomeškega urgentnega centra so se navzoči danes strinjali, da dela uspešno. Po besedah Kramar Zupan je v zadnjih 10 letih svojega obstoja obravnaval že okoli 700.000 pacientov, kar je pomemben dosežek. Ves ta čas so tudi uvajali nove diagnostične in terapevtske postopke, skrajševali odzivni čas in izboljševali organizacijo dela. "S tem smo postavili standarde kakovosti in varnosti, zaradi česar je urgentni center danes nepogrešljiv člen zdravstvene oskrbe v tem delu Slovenije," je dejala.

Podobno kot v drugih urgentnih centrih se sicer tudi v novomeškem pogosto soočajo s precejšnjo gnečo, posebej ker letno oskrbijo 75.000 pacientov, medtem ko so njihove uradne zmogljivosti 45.000 pacientov. Kljub temu po oceni Kramar Zupan relativno dobro poskrbijo za vse, kar pripisuje dobri organizaciji dela ter že omenjenemu dobremu sodelovanju primarne in sekundarne ravni zdravstva.

Za prihodnje si v novomeški bolnišnici in urgenci želijo, da bi dobili heliport. Ta je po oceni direktorice nuja, posebej "spričo zastojev, ki smo jim priča na cestah" in dejstva, da so bolnišnica za širšo regijo, ki je velika.

Državni sekretar Kordež je v zvezi s tem povedal, da je v prihodnje predvidena vzpostavitev mreže heliportov po vsej državi, pri čemer ne bo šlo nujno za heliporte na strehah bolnišnic, pač pa lahko zadostujejo že ustrezna vzletno-pristajalna mesta na tleh. Pričakuje, da bodo dodatne heliporte zgradili po vsej Sloveniji, prednost pa bodo imele najbolj oddaljene lokacije, kot so Kočevje, Tolmin, Koroška in podobno.