Zahteva po reviziji lastninjenja izhaja iz dejstva, da so Luka Koper in še nekatere pravne osebe v zemljiški knjigi zapisane kot lastniki določenih zemljišč, ki bi morala kot javno dobro že davno priti v državno last. Za to formalno preknjižbo pa država v šestih letih ni poskrbela, čeprav Luka nima nobenih apetitov po zemljiščih in jih nima tudi v svoji otvoritveni bilanci.
Vodstvo Luke se z ministrstvom za promet in zveze že dolgo pogaja o koncesijski pogodbi za upravljanje z obalo in zemljiščem, na katerem stoji, ker brez te pogodbe poroke z Intereuropo ne bo. Po drugi strani pa je ministrstvo za finance zaradi birokratskega spodrsljaja, ki ga je zakrivila država sama, meče pod noge v najobčutljivejših trenutkih. Če izključimo možnost, da ministri nagajajo drug drugemu ali pa državi, ki je sicer večinski lastnik Luke, se je potrebno vprašati, čigavi interesi so zaustavili interese za združevanje dveh strateško pomembnih družb.
Nekaj pojasnil bo mogoče znanih v četrtek, ko se bodo sestali največji delničarji obeh koprskih družb in predstavniki države.