Zunanje ministrstvo zato svetuje, naj državljani takoj ob prestopu zunanjih meja schengenskega prostora pridobijo žig v potni list in, če je to potrebno, na to tudi opozorijo uradnika na meji. To velja zlasti za trajektna potovanja v Grčijo, za potovanja na letalskih linijah znotraj EU (leti iz Benetk, Firenc, Milana) ter za daljša potovanja v okviru več evropskih držav, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Pogosto se namreč dogaja, da želijo organi mejnega nadzora v notranjosti posamezne evropske države preveriti, kdaj je slovenski državljan vstopil v enotni evropski prostor. Slovenski državljani lahko sicer brez vizuma potujejo v vse države EU in tam ostanejo največ do 90 dni, vendar pa mora v primeru identifikacijskega nadzora ob vstopu ali v notranjosti schengenskega prostora v potnem listu obstajati dokaz (žig), ki izkazuje čas in mesto prestopa zunanje evropske meje.
Slovenski državljani lahko brez potnega lista, torej samo z veljavno osebno izkaznico, potujejo na Hrvaško in Madžarsko ter na ozemlje Črne gore, poleg tega pa tudi v Avstrijo, Italijo, Švico in Liechtenstein. Če potovanje nadaljujejo v katero od drugih držav, pa jim zunanje ministrstvo svetuje, da potovanje začnejo s potnim listom, v katerem mora biti razvidno, da so ob prestopu zunanje schengenske meje pridobili ustrezen žig, saj se bodo le tako lahko izognili neprijetnostim, ki bi sicer lahko sledile. Za podrobnejše informacije se lahko državljani, ki nameravajo potovati v države schengenskega prostora, obrnejo na konzularni sektor zunanjega ministrstva.
