Ekipa za nujne primere v Kliničnem centru vsak dan pregleda približno 70 pacientov. V najhujših primerih pa je, za sprejeme v bolnišnico dnevno na voljo le dvajset internističnih bolniških postelj.
"Po mojih opažanjih smo v zadnjih letih priča pravi epidemiji srčno-žilnih bolezni. Seveda pa so naše kapacitete za ustrezno zdravljenje teh bolezni, ki zahtevajo določene invazivne posege in tudi operativne posege, izredno omejene," pravi dr. Marko Noč, predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino.
Rezultat so vedno daljše čakalne dobe, vse večjo težavo pa, kot je v pismu ministru zapisalo pet slovenskih zdravnikov, predstavlja tudi nedostopnost preiskav in zahtevnejših operacij, ki so pogoj za sodobno zdravljenje srčnega bolnika.
Minister za zdravje Dušan Keber je dejal, da je temeljni problem na področju kardiologije in žilnih bolezni predvsem denar, to pa zato, ker je ta medicina zelo napredovala v zadnjem desetletju in so se pojavili številni zelo dragi postopki.
"Vedno, pri obravnavi določenega tipa bolnika, če so čakalne dobe, se moramo vprašat kje je ozko grlo in ozko grlo v Sloveniji, če vzamemo bolezni srca, je sigurno invazivna srčna diagnostika in potem sami diletacijski posegi, to pomeni, da preko žile in katetra razširimo neko koronarno arterijo in seveda potem tudi srčna operacija - tukaj je ozko grlo," pravi dr. Noč.
Minister za zdravje je dejal, da zdravniki predlagajo podvojitev kapacitet. "Lahko vam povem, da so rekli, da samo za srčno-žilno medicino potrebujejo 20, 30 novih milijard denarja za vso Slovenijo, vi pa dobro veste, da smo z največjimi napori v zadnjem letu dobili 8 milijard novega denarja za vse zdravstvo," še dodaja Keber.
Bolnikov je vse več, število zdravnikov in medicinskih sester pa se na nekaterih oddelkih tudi minimalno ne poveča. Minister eno od možnih rešitev vidi v boljši organizaciji dela, v bolj racionalni porabi zdravil in opreme pa naj bi se, po njegovem mnenju, skrivale milijarde prihrankov.
