Avtorica prispevka: Sara Volčič
Pot do izterjave teh dolgov je dolga in zapletena, velikokrat otroci do denarja pridejo šele v odrasli dobi.
34-letna Darja Vodnik se je z možem razšla pred dvema letoma, tedaj 7-letno hči Moniko so dodelili materi, očetu pa odredili 25.000 tolarjev mesečne preživnine za otroka, kar bi moral začeti plačevati z začetkom leta 2003. Do današnjega dne ni prejela niti ene preživnine.
Ko se je obrnila na center za socialno delo, so ji povedali naj preživnino iztoži prek sodišča.
"Jaz sem zelo razočarana. Pričakovala semveč, a so mi rekli, da s tem nimajo nič," je pojasnila Vodnikova.
Obrnila se je na okrajno sodišče v Ljubljani, kjer zadeve niso rešili, ker je bila vloga, kot so zapisali, nepopolna - morala bi jim dati številko bančnega računa in podatke o vrednostnih papirjih bivšega moža, a ji teh podatkov na banki niso smeli dati. Zadeva še ni rešena. Odvetnika si Darja, ki ima že tako velike preglavice z varstvom otroka, saj kot trgovka dela tudi ob sobotah in nedeljah, ne more privoščiti.
"Plačo imam od 140 do 150 s prehrano in vožnjo skupaj. Če to odštejem je 110, 115. Od tega je od 45 do 50 na mesec stroškov za šolo in ostalo, kar pride in 55 za stanovanje," je svoje finančno stanje pojasnila ločena mama. Z osnovne mesečne stroške ji tako ostane okoli 40 tisoč tolarjev.
Vodnikova ve, da obstaja varstveni in preživninski sklad Republike Slovenije. Čeprav je obrazec za vlogo že kupila, prošnje ni vložila, saj so jo na socialni službi opozorili, da bo morala znesek, ki bi ga od preživninskega sklada dobila, morala tudi vrniti. Boji se namreč, da bi v primeru, če zapadle preživnine ne bo mogla izterjati od nekdanjega moža, morala znesek vrniti iz lastnih virov. Vendar ta bojazen po trditvah predstavnikov sklada ni upravičena.
"Zakoniti zastopnik je dolžan vrniti sredstva Skladu le, če je bil za isto obdobje (tj. obdobje od začetka priznanja pravice do nadomestila preživnine) poplačan, tako z nadomestilom preživnine, ki ga je prejel od preživninskega sklada kot tudi z neposrednim plačilom preživnine od preživninskega zavezanca. V nobenem primeru pa zakonitemu zastopniku ni potrebno vračati sredstev, če je izterjava Sklada zoper preživninskega zavezanca neuspešna. Saj je poslanstvo Sklada omilitev finančne stiske, v kateri se zaradi nezmožnosti ali nepripravljenosti preživninskega zavezanca na izpolnjevanje obveznosti preživljanja znajdejo zakoniti zastopnik in otroci," je pojasnila direktorica javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS mag. Lilijana Madjar.
Pogosto se namreč zgodi, da otroci odrastejo preden izterjajo preživnino. Podobno se je zgodilo 20-letnemu Ljubljančanu, ki skuša sedaj od očeta iztožiti okoli šest milijonov tolarjev neplačanih preživnin z obrestmi.
Starša sta se ločila ko je bilo fantu 10 let. Z bratom sta bila dodeljena materi, oče pa je prvo leto po ločitvi plačeval preživnino, nato pa prenehal. Potem ko se je družina obrnila na socialni center, so jim tam povedali, da to ni v njihovi pristojnosti. Prav tako kot v prej omenjenem primeru so jih napotili na sodišče. Kljub temu, da so otroci in mati na socialni službi pojasnili, da je oče agresiven in da bi v primeru tožbe lahko prišlo tudi do fizičnih obračunov in nasilja, so jim predlagali naj tožno za preživnino opustijo.
Zaradi neplačevanja preživnine je po novem zagrožena tudi zaporna kazen. Policisti so Darji Vodnik svetovali naj vloži kazensko ovadbo, za kar pa se ni odločila, saj se boji morebitnih posledic. Nekdanji mož ji je namreč leto in pol grozil in jo zasledoval.
