Kršene so jim tudi pravice povezane z letnim dopustom in pri plačah, nadomestilih in dodatkih.
Velik problem med trgovci predstavlja vse več primerov, ko se skušajo delodajalci znebiti starejših in iztrošenih delavcev.
"Jaz sem se s svojim šefom po telefonu dogovarjala da bom šla stran, ker mi več ni bilo všeč, s tem da pisno nisem podala ničesar. Šef mi je kar po pošti poslal delovno knjižico, nobenih obrazložitev in to še pred iztekom datuma pogodbe," je povedala trgovka Meta Berginc.
Kršitve so tudi pri neločevanju med kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti in kolektivno pogodbo za trgovine. Poleg tega pa je večina delavcev, predvsem v manjših podjetjih zaposlena za določen čas in taki delavci "ne dobijo kredita, so še dodatno v finančni stiskah, ne napredujejo, izplača se jim najnižja izhodiščna plača in to je v tej državi postal vzorec," je povedal Sandi Bartol iz sindikata delavcev trgovine.
Delavci pogosto tožijo tudi nad delovnim časom, mnenja potrošnikov o takšnem načinu dela pa so deljena. Nekateri se strinjajo, da je podaljšan delovni čas nepotreben, saj smo pred uvedbo podaljšanega časa z nakupi pač pohiteli, drugi pa podpirajo podaljšan delovni čas, vendar smatrajo, da bi morali upoštevati želje in potrebe prodajalcev.
Sindikat delavcev trgovine bo na primer v Emoni skušal ugotoviti, zakaj delavcem niso izplačevali dodatkov za neugoden delovni čas, a vodstvo odgovorov ni hotelo posredovati. Nadzirali bodo tudi delo v Maxi Marketu, ki je med tednom odprt do 22.ure.
Drago Kontrec, produktni vodja v Maxi Marketu je povedal, da določene ure, ki se naberejo znotraj podaljšanega delovnega časa dodatno plačujejo, za določene ure pa lahko delavci koristijo proste ure, ko je to možno.
Do kršitve prihaja še v nekaterih slovenskih družbah, v sindikatu pa bodo že v oktobru nadaljevali s pogajanji za spremembo zakona o trgovini, ki med drugim tudi določa, da urnik obratovalnega časa določi minister, pristojen za trgovino in ne delodajalci.
