'Težko je napisati zakon, dober za bolnike, plačnike in politiko'

Besedilo zakona o zdravstveni dejavnosti je po besedah ministra za zdravje Boruta Miklavčiča še vedno delovni osnutek, na katerem intenzivno delajo. Za zdaj pisnih pripomb od tistih, ki so jim ga že posredovali, še niso prejeli, predvidevajo pa, da bo končna verzija v koalicijsko usklajevanja prišla prvi teden aprila, je danes pojasnil Miklavčič.

Končna verzija predloga bo imela tudi mednarodne primerjave in obrazložitve členov, je poudaril minister in s tem odgovoril na nekatere od kritik besedila, ki so se zadnje dni pojavljale v medijih. "Zavedam se, da za zakon ne bo aplavza. Težko je napisati zakon, ki bo dober za bolnike, plačnike in politiko," je poudaril minister.

Miklavčič si želi, da bi dobivali na zakon ne le kritike, temveč tudi konkretne predloge, kako boljše rešiti stvari. "Vse dobre predloge bomo upoštevali," zagotavlja. "Skušamo urediti izjemno občutljivo področje in paziti na to, da bo sistem z novo zakonodajo bolje deloval."

Kot je še dejal, je ob dosedanjih razpravah o besedilu zakona dobil vtis, da kritiki pozabljajo na že obstoječo zakonodajo. "Z novim zakonom ni mogoče spreminjati drugih zakonov," opozarja minister. Navedel je, da zdravstvo regulirajo tudi na primer zakon o sistemu plač v javnem sektorju, zakon o javno-zasebnem partnerstvu, zakon o gospodarskih družbah in druga zakonodaja. "Vso to zakonodajo moramo upoštevati," pravi Miklavčič.

Zakon pisala delovna skupina

Besedilo zakona so po Miklavčičevih besedah pisali v delovni skupini, ki so jo sestavljali tako zaposleni na ministrstvu kot zunanji člani. Pravni del jim je pregledal pravni strokovnjak Rajko Pirnat, pa tudi v vladni pravni službi, je pojasnil minister.

Ministrov svetovalec Martin Toth je danes predstavil nekatere poudarke iz zakona in skušal odgovoriti na nekatere "dileme, ki so se zadnje dni pojavljale v javnosti". "Na vprašanje, ali lahko odpravimo vse koncesionarje, odgovarjam s podatkom, da je v javni zdravstveni dejavnosti od vseh zdravnikov 12,5 odstotka koncesionarjev," je dejal Toth.

Tržne dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov ni mogoče preprečiti, ker po besedah Totha to omogoča zakon o javnih zavodih. Svobodni zdravnik pa je, tako Toth in Miklavčič, "stvar razprave". Kot je dejal minister ob tem, so svobodnega zdravnika sklenili vključiti v predlog zakona, če zanj ne bo podpore, pa nimajo nobene težava s tem, da ga umaknejo.

"Nekateri od zakona pričakujejo, da bo določil javno zdravstveno mrežo. To ni materia zakona, ampak podzakonskih aktov," pravi Toth. Po njegovih besedah je namreč mreža dinamična stvar, zato je ni mogoče predpisati z zakonom, saj se s časom spreminja. Zakon bo po njegovih besedah predpisal merila, mrežo pa bodo določile občine, na sekundarni in terciarni ravni pa država.

Minister je med drugim poudaril, da mora Slovenija nekaj spremeniti v delitvi dela na sekundarni in terciarni ravni, "da bo bolnik prišel s svojo boleznijo v zdravstveno ustanovo, kjer bodo zanjo specializirani". Tudi gospodarske razmere to zahtevajo, pravi minister in dodaja, da Slovenija ni finančno dovolj močna, da bi na primer lahko imeli v vseh bolnišnicah čisto vse diagnostične aparature – na primer CT.