'Težko je opredeliti, kdo je brezdomec'

Ob današnjem svetovnem dnevu brezdomcev je predsednik društva Kralji ulice Bojan Kuljanac povedal, da je težko opredeliti, kdo je brezdomec. Spomnil je na raziskavo društva iz obdobja 2013/2014, v kateri je na primer četrtina anketirancev odgovorila, da niso brezdomci in da tudi v preteklosti niso bili, čeprav so raziskavo izvedli le med uporabniki storitev za brezdomce. Večina brezdomcev je sicer moških, v povprečju starih 42 let.

Povečano število brezdomcev s težavami v duševnem zdravju

Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa se je število vseh brezdomcev, ki so bili v minulem letu vključeni v obravnavo v okviru socialnovarstvenih programov, gibalo okrog 3600, od tega jih je bila četrtina kontinuirano vključena v programe. V zadnjih dveh letih se je povečalo število brezdomcev s težavami v duševnem zdravju ter mlajših brezdomcev, vsakodnevnih uporabnikov drog. Med brezdomnimi osebami so tudi ženske, ki še v večji meri potrebujejo pomoč kot moški.

Glede na povečano število brezdomcev je ministrstvo v zadnjih dveh letih v okviru javnih razpisov razširilo programe, namenjene brezdomcem, v lokalne skupnosti, kjer teh še ni bilo, in sicer v Ajdovščini, Novem mestu, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Murski Soboti in na Ptuju. Tako v tekočem letu sofinancirajo 22 različnih socialnovarstvenih programov v skupni višini 1,4 milijona evrov.

Mreža programov za brezdomce vključuje sprejemališča, zavetišča, dnevne centre, terensko delo, informativne pisarne ter namestitveno podporo. V okviru različnih namestitvenih programov, ki vključujejo zavetišča zaprtega tipa, zavetišča odprtega tipa in namestitveno podporo je skupaj na voljo 315 postelj.

V Sloveniji 15 zavetišč za brezdomce

V zadnjem času posebno pozornost namenjajo prav namestitveni podpori, saj se je ta za brezdomce izkazala kot učinkovita in prijazna oblika pomoči. Programi strokovne obravnave, kot so informiranje, svetovanje, individualno svetovanje, so za uporabnike brezplačni, v primeru koriščenja namestitvenih programov pa prispevajo v skladu z možnostmi.

V Sloveniji je po besedah Kuljanca približno 15 zavetišč za brezdomce, ki so sorazmerno dobro razporejena po vseh regijah. "Na Kraljih ulice smo šli stopnjo naprej, nudimo nastanitveno podporo, kjer ljudem priskrbimo stanovanje," je dejal in dodal, da so zavetišča za brezdomce v Sloveniji nujna in potrebna, ampak ne rešujejo težave brezdomstva.

Po njegovem mnenju je potrebna nadgradnja trenutnih programov zavetišč, da bi šli v smeri socialnih aktivacij, nastanitvenih podpor in bi bila zavetišča v bistvu prehodna, dokler si oseba ne uredi svojega življenja.