'Težko spoštujem politika, ki skuša na volitvah zmagati z nestrpnostjo'

Ob vprašanju, ali je bilo ravnanje premierja Roberta Goloba, ki je namesto na mirovno konferenco v Švici raje odpotoval na tekmo Luke Dončića, je predsednica države Nataša Pirc Musar odgovorila, da je v resnici najpomembneje, da je se je konference udeležil nekdo iz Slovenije. "Prišla sem kot prva v državi."  S prisotnostjo predsednikov držav, predsednikov vlad, zunanjih ministrov in predstavnikov mednarodnih organizacij je bilo na konferenci v Švici zastopanih 100 držav.

"Svojo odgovornost sem sprejela. Slovenija je članica zveze Nato in članica EU. Izjemno pomembno je, da smo za kolegico v Evropi, torej za Ukrajino, pokazali pripravljenost sodelovati pri mirovnih pogajanjih na najvišji ravni," je povedala v oddaji 24UR ZVEČER.

Po konferenci je povedala tudi, da je bil na konferenci narejen pomemben korak naprej. Vesela je namreč, da so skoraj vsi predstavniki držav govorili o tem, da mora na naslednjih mirovnih pogajanjih sedeti tudi Ruska federacija. Meni namreč, da sta dve leti in pol, kolikor časa so pogovori z Rusijo mirovali, dve leti in pol preveč.

"Na obeh straneh je okoli pol milijona mrtvih; to so številke, ki bi morale dati vsakemu nek zagon, da se mirovna pogajanja tudi res začnejo. Največji izplen mirovne konference je bil torej ravno v tem; naslednja konferenca, za katero upam, da se bo zgodila kmalu, bo s predstavniki Ruske federacije," je dejala.

Mnenje o tem, kakšno sporočilo je Golob s svojo neudeležbo poslal Slovencem, pa Pirc Musarjeva meni, da si lahko državljani in državljanke ustvarijo sami.

'Za nasilje do drugače mislečih nikoli ni bilo in ne sme biti prostora'

Predsednica države se sicer zaradi potovanja v Švico ni mogla udeležiti parade ponosa, ki je v prestolnici potekala minuli vikend. Tudi letos so parado spremljale provokacije ter nasilni in sovražni incidenti. Pirc Musarjeva ob tem poudarja, da so vsa tovrstna nestrpna dejanja, ki so jih bile deležne osebe LGBTIQ+, nedostojna in nesprejemljiva.

"Večkrat sem že poudarila, da ni primerno, da nasprotna stališča izražaš na dvorišču tistega, ki zagovarja svoje pravice. Treba je spoštovati mnenje vsakogar, vendar pa za nasilje do drugače mislečih nikoli ni bilo in ne sme biti prostora. To bo vedno moje stališče," je poudarila ter dodala, da imajo vsi pravico, da svobodno živijo. "Nenazadnje, kdo sem jaz, da bom gledala v spalnico nekoga drugega?"

Kritična pa je bila do izjave novoizvoljenega evropskega poslanca SDS Branka Grimsa, ki je dejal, da sta "spola le dva, duševnih bolezni pa nešteto". Sama je na lanski paradi ponosa dejala, da je treba zagotoviti, da transspolne osebe, vključno z otroki, ne bodo označene kot duševno bolne. Slednje sporočilo pošilja tudi poslancu Grimsu. "To lahko ponovim vsak dan, vedno in znova. Ti ljudje so med nami in imajo popolnoma enake pravice do življenja, kakršnega so izbrali. Na tej poti jih bom vedno podpirala. Nikakor ne gre za duševno bolezen."

Če bi bila v Sloveniji, bi se sama parade zagotovo udeležila, je dodala. "Sem prva predsednica RS, ki v tednu parade ponosa vsako leto izobesim mavrično zastavo, in tako bo vse do konca mojega mandata," je še zagotovila.

'Upam, da Evropa ne bo skrenila s poti, ki so nam jo zarisali očetje Evrope'

Prav Grims pa je sodeloval tudi v pogovoru s predstavnikom skupine, ki si je nadela ime Slovenska obrambna straža. Skupina zamaskiranih mladeničev je tik pred volitvami v središču Ljubljane izvedla protimigrantski shod. Pirc Musarjeva dejanja ocenjuje kot zelo nevarna ter dodaja, da pozorno spremlja tudi, kako se razrašča skrajna desnica.

"Včasih zaslišim tudi razprave v smer, saj to ni skrajno. A če ni skrajno to, da nemška skrajna desnica izreče, da SS ni delal nič narobe, potem ne vem več, kaj skrajno je," je poudarila. Sama bi si želela, da bi se to nestrpnost umaknilo predvsem z dnevnega reda politike in politikov. "Vsak politik je odgovoren za to, kar počne, do svojih volivcev. Če na ta način pridobiva glasove zase in za svojo stranko, potem to zame ni v redu. Težko spoštujem politika, ki z nestrpnostjo skuša zmagati na volitvah." 

Dodala je, da so sicer odzivi na dogodke sicer bili, da pa bi jih lahko bilo več: "Nikoli ni odveč govoriti na glas in povedati, kaj je prav in kaj narobe."

Uspeh slovenske desnice na evropskih volitvah je sicer ne skrbi. "To je izbira slovenskih volivk in volivcev." Želela pa bi si, da bi SDS ostala del skupine EPP, ki zagovarja tiste evropske vrednote, v katere verjame tudi sama. Meni namreč, da se bodo prihodnje koalicije sklepale znotraj skupine EPP, S&D, Zelenih in Liberalcev. "Upam, da Evropa ne bo skrenila s poti, ki so nam jo zarisali 'očetje Evrope', ki pa so bili nenazadnje konservativci," je spomnila.

Glede Branka Grimsa pa upa, da bo "dovolj pameten, da se bo zavedal, da v Uniji ne zastopa zgolj svoje stranke, temveč tudi Slovenijo". Želela bi si, da slovenski evropski poslanci in poslanke gojijo kulturo dialoga in da Slovenijo v EU, čeprav imajo drugačna stališča od njenih, zastopajo dostojno in s kulturo dialoga. "To je moja tiha želja."

V sredini avgusta bo sicer sprejela vse novoizvoljene evropske poslance, jim zaželela srečo, jim čestitala za izvolitev ter jih prosila, "naj jim bosta v prvi vrsti v mislih Evropa in Slovenija, ki je Evropa".

'Pod plaščem anonimnosti je vedno lažje pljuvati po nekom'

Kaj pa meni o besedah predsednika SDS Janeza Janše, ki je po evropskih volitvah Golobu namignil, naj sledi francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu? "V Sloveniji je situacija precej drugačna. Menim, da bo opozicija v kateri koli vladi vedno izkoristila vsak trenutek, da bi pozivala na predčasne volitve. Za Slovenijo pa sem prepričana, da čas za predčasne volitve ni tu," je ocenila ter izpostavila, da priljubljenost trenutni vladi pada že dalj časa. Vendar pa meni, da je to čas za analizo znotraj levega pola politike, da pogledajo, kaj so delali narobe.

Komentirala pa je tudi raven komuniciranja v času predvolilne kampanje, ko so se predvsem na spletu pojavljale sovražne besede, usmerjene predvsem v ženske kandidatke na levi sredini. "Pod plaščem anonimnosti je vedno lažje pljuvati po nekom. Enako kot tudi mladeniči, ki zamaskirani hodijo po slovenskih ulicah. Naj pokažejo svoj obraz. Prepričana sem, da je ogromno posameznikov, ki si česa takšnega ne bi upali povedati z razkritim obrazom, z razkrito identiteto."

Meni, da se iz ZDA širi koncept t. i. negativnih volilnih kampanj. "Ko je treba govoriti o tem, kaj nekdo drug dela narobe, ali pa pritiskati na čustva ljudi. Celo tako daleč, da se že vnaprej spodbija kredibilnost volitev. Videli smo, kam je to pripeljalo v Združenih državah Amerike z napadom na Kapitol," je spomnila ter dejala, da si sama takšnih populističnih kampanj v Sloveniji ne želi.

'Dve leti sta minili brez kakšnih velikih uspehov trenutne vlade'

In kako ocenjuje delo vlade na polovici njenega mandata? "Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše," je odgovorila. Sama sicer deli prepričanje s tistimi državljani in državljankami, ki menijo, da sta "dve leti minili brez kakšnih velikih uspehov te vlade, predvsem na področju strateških reform". Sama se namreč posveča področjem, ki so pomembna za preboj Slovenije. Posveča se temam, ki so takšne, da jih nobena vlada ne more zaključiti v enem samem mandatu.

Želi si, da se ministri ne bi menjavali tako hitro. Odprti sta namreč še vedno dve temi, zdravstvena in plačna reforma, na obeh ministrstvih pa sta se ministra zamenjala. "Takrat seveda zastane nek proces, spremenijo se temeljni nastavki, kako reformo peljati. In ta izgubljeni čas se žal ne povrne več."

Vendar pa upa, da bo v naslednjih dveh letih vlada do konca speljala "tiste prepotrebne reforme in ne bo delala le samo kozmetičnih popravkov". Zadnje čase namreč opaža, da se popravlja posamezne segmente, posamezne zakone. "Morda imam kdaj celo občutek, da se pri teh strateško pomembnih temah ministrstva ne pogovarjajo dovolj med seboj. Ko govorimo o strateških reformah, to nikoli ni stvar samo enega ministra ali enega ministrstva," je poudarila.

Že večkrat je sicer dejala, da je reforma v zdravstvu strateška reforma, ki potrebuje svoj čas. Pa bi glede na trenutno stanje v zdravstvu vladi dala odpustek? "Le če bi vedela, da je reforma zastavljena strateško," je odgovorila. Meni sicer, da ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel zelo dobro pozna zdravstveni sistem: "Prepričana sem, da na ministrstvu za zdravje delajo v pravo smer. Ampak čas seveda teče, stavka še vedno traja, čakalne vrste se niso skrajšale, so daljše. Še vedno nismo rešili problema družinskih zdravnikov, ginekologov in nenazadnje zobozdravnikov. Vse to so stvari, ki jih bo treba urediti."

Ob tem pa je vseeno poudarila tudi, da je bila prva in zadnja zdravstvena reforma v Republiki Sloveniji narejena leta 1992. "Vmes je minilo več let, desetletij. Čas je, da se nekdo korenito loti reforme zdravstvenega sistema. Nastavki so, vlada dela na tem. Žal se je vmes zamenjal minister," je dejala, a dodala, da vladi sicer ostajata še dve leti, da pa to ne bo dovolj, da bi izpeljali zdravstveno reformo.

Meni, da bi bilo prav, da vlade pri strateških temah vedno komunicirajo tudi z opozicijo. "Delno sem zadovoljna s potjo, vendar pa me na tej poti skrbi, da vlak vozi prepočasi," je dodala.

Kaj pa popoplavna obnova?

Pa je enakega mnenja tudi, kar se tiče popoplavne obnove? Pirc Musarjeva je dejala, da je vlada v tistem prvem koraku po poplavah naredila res ogromno. "Takrat je ekipa delala na polno, ustavilo se je pa pri administraciji. Če kdaj, bi lahko prav te poplave pokazale, kako in na kakšen način je treba regulirati javni sektor v smer debirokratizacije," meni.

Poudarila je namreč, da bodo ljudje nezadovoljni, če pomoč pride prepočasi, kar se zdaj tudi dogaja. "Težko sprejmem, da še vedno nismo rešili vprašanja vseh tistih, ki ne morejo več živeti v svojih domovih. Vsi še niti ne vedo, ali morajo hišo porušiti ali jo lahko obnovijo. To je tista triaža, na katero vedno opozarjam. Vedno je treba pogledati, kdo so tisti, ki najprej potrebujejo pomoč, in potem nadaljevati korak po korak naprej."

Povedala je, da se predvsem veliko dela na regulaciji vodotokov. Slovenija si namreč, kot je poudarila, ne more in ne sme privoščiti, da odtokov ne bi regulirali ter odstranili ves gramoz, ki ga je nekje tudi več metrov v višino. "Te poplave niso bile zadnje v Sloveniji. Ne želim si, da se nam še kdaj zgodi kaj takšnega, ko sta bili dve tretjini Slovenije pod vodo. Ampak poplave bodo, na to nas opozarja narava, in mi moramo biti hitri v popravljalnih ukrepih. Moramo biti pa tudi dovolj hitri v pripravljalnih ukrepih na naslednje naravne katastrofe, ki se bodo nedvomno zgodile," je dejala.

Nataša Pirc Musar je odgovarjala tudi na vprašanja o slovenskem priznanju Palestine, o vprašanju romske manjšine ter o referendumih. Več si oglejte v oddaji 24UR ZVEČER.