Kako je pri vas doma? Je res ženska boljša gospodinja in moški boljši vodja?

Ženske so preveč čustvene, zato niso sposobne sprejemati resnih poslovnih odločitev. Ženske so slabše šoferke od moških. Ženske nimajo v domači delavnici kaj iskati, razen, ko iščejo moškega, da ga obvestijo o pripravljenem kosilu. To je le nekaj prežvečenih sterotipov o ženskih vlogah v družbi.

Okolica od žensk in moških v vseh obdobjih življenja velikokrat pričakuje točno določeno obnašanje. Gre za trdovratne in zakoreninjene predstave, kaj je bolj primerno za en in kaj za drugi spol, recimo ženske so bolj primerne za gospodinjenje, moški so boljši vodje, punčke se ne igrajo z avtomobilčki ... Da bi še vedno močno prisotni stereotipi ne le o ženskih, ampak tudi moških vlogah tako v zasebni kot javni sferi postali le še stvar preteklosti, so se na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odločili, da s projektom 'Uravnotežimo odnose moči med spoloma' nagovorijo javnost.

V Sloveniji je delež delovno aktivnih žensk nad evropskim povprečjem, a predstave o vlogah spolov v zvezi z gospodinjskim delom in skrbjo za družinske člane so še vedno zelo tradicionalne, poudarjajo na ministrstvo. Ženske gospodinjskim opravilom in skrbi za družino namenijo skoraj dvakrat toliko časa kot moški. Usklajevanje kariere in družinskega življenja zna zato biti v današnjem času kar velik zalogaj. Tudi o tem so spregovorili na okrogli mizi 'Težko, težje, ravnotežje?', ki jo je v sklopu projekta pripravilo ministrstvo. 

'Včasih je treba kar malo čarati'

"Pri treh otrocih bi o usklajevanju dela in družine lahko napisal diplomo," je na okrogli mizi dejal televizijski in radijski voditelj Boštjan Romih. Ključna je organizacija in včasih je treba "znati kar malo čarati", je hudomušno pripomnil. Pri tem pa je poudaril, da v njihovi družini ni klasične delitve dela, temveč da oba z ženo delata vse.

Da sta nenehno usklajevanje in predvsem dobra organizacija ključni, je pojasnil tudi publicist in avtor kuharskih knjig Boštjan Napotnik. "Vsak teden sestavim tabelo, ki vsebuje jedilnik ter popoldanske obveznosti vsakega člana. Tako lažje vse uskladim, obroki pa se ne ponavljajo," je dejal in s tem ovrgel stereotip, da samo ženske sodijo v kuhinjo.

Da s pomočjo tabele z možem organizirata čas in razporedita družinske aktivnosti, priznava tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk. Vsaj dvakrat na teden in čez vikend pa si vzamejo čas in so vsi skupaj. Prepričana je, da je pomembno tudi, da si zna ženska brez slabe vesti vzeti čas zase. "Čeprav okolica od žensk in moških pričakuje določena ravnanja, tovrstna sterotipna pričakovanja ne smejo vplivati na to, da ne izkoristimo svojih potencialov, talentov in želja, ne glede na naš spol," še meni Vukova.

Moderatorka dogodka Tina Deu ter avtorica boga Tina in fantje in mama treh sinov pravi, da nima slabe vesti, ker jutranjo rutino trikrat na teden prepušča možu. 

Na vprašanje, ali se po prihodu domov popolnoma "odklopi" od službe ter ugasne telefon in se posveti samo družini, vodja marketinga v Union hotelih Anita Grbič odgovarja, da sicer imata z možem tak dogovor, a se ga je včasih težko držati. Ponavadi zvečer, ko otroci že spijo, vseeno še kaj postorita za službo. Glede hišnih opravil pa pojasnjuje, da tudi pri njih ni delitve po spolu. "Tudi zaradi časovne stiske oba vse delava," pojasnjuje.

Pomembno je enako vrednotenje vlog, norm in pričakovanj 

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je usklajevanje poklicnega in družinskega življenja včasih precej naporno, a pomembna je komunikacija in prilagajanje, ne pa strogo ločevanje vlog. Na ministrstvu pojasnjujejo, da "enakost spolov ne pomeni istosti žensk in moških in je tudi ni mogoče enačiti z enakopravnostjo spolov. Vodilno načelo koncepta enakosti spolov je sprejemanje različnosti med moškimi in ženskami, enako vrednotenje vlog, norm in pričakovanj, omogočanje izbire ter polnega sodelovanja in razvoja potenciala žensk in moških v družbi brez omejevanja s stereotipi o izbranem spolu".

Premiki se dogajajo, a kljub temu ženske še vedno pogosteje v slabšem položaju kot moški

Spremembe na področju enakosti spolov se dogajajo. Kot je dejal Napotnik, k temu prispevajo tudi zgledi, ki jih imajo odraščajoči fanti. Generacija njegovega očeta se je recimo zgledovala le po moških iz svoje družine ali drugih družin iz vasi, sam je preko televizijskih programov že srečal različne vzorce, danes pa splet mladih ponuja še mnogo drugih vzorcev.

Romih je opozoril tudi na velike razlike med fanti in dekleti pri prepoznavanju čustev, ki se odražajo že pri vzgoji. Eden takšnih stereotipov je, da fantje ne jočejo. Sam se trudi svoje otroke vzgajati v duhu, da s solzami pri fantih ni nič narobe. 

A kljub vidnim spremembam pa še vedno ne moremo mimo dejstava, da so na večini področij zasebnega in družbenega življenja ženske pogosteje v slabšem položaju kot moški.

Poglejmo kaj pravijo raziskave.

Med 20 največjimi podjetji, ki kotirajo na borzi, je na predsedniških mestih uprav le 10 odstotkov žensk, v članstvu uprav pa 22 odstotkov. Neizvršna direktorska mesta le v 22 odstotkih primerov zasedajo ženske, izvršna pa le v 24 odstotkih. V poslovnem svetu torej dominirajo moški, kljub temu, da so ženske v povprečju bolje izobražene in da jih ima celo višji delež kakor moških diplomo ekonomske smeri.

Če pogledamo še zastopanost spolov v politični sferi, ugotovimo, da uravnoteženosti ne dosegamo. Najbolje je na nacionalni ravni, kjer je bil po volitvah 2014 delež izvoljenih poslank 36 odstotkov, slabše je na lokalni ravni, kjer je bil po volitvah 2014 delež izvoljenih svetnic 32 odstotkov, delež županj pa zgolj 8 odstotkov. Maja 2015 se je sicer prvič zgodilo, da je bila uravnotežena ministrska ekipa, saj smo imeli 8 ministrov in 8 ministric, so zapisali na ministrstvu.

In če se spet vrnemo v zasebno sfero - zaradi lažjega usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti je službo že kdaj zamenjalo kar 31,6 odstotka žensk in 14,7 odstotka moških, družinske razmere pa so predstavljale oviro pri menjavi službe za 15,8 odstotka žensk in 7,4 odstotka moških, je pokazala raziskava ministrstva za delo. Ena od glavnih ovir za neenako sodelovanje žensk na trgu dela je tudi dejstvo, da dopust za nego in varstvo otroka v več kot 90 odstotkih izkoristijo ženske.

Kaj je torej cilj omenjenega projekta?

Odločitve, ki jih sprejema samo ena skupina, so praviloma manj celovite in ne naslavljajo potreb vseh družbenih skupin, poudarjajo na ministrstvu. Ravno zato želijo s projektom spodbuditi ozaveščenost in krepiti znanje o enakosti spolov. Uravnotežena zastopanost namreč pomeni, da je delež vsakega od spolov najmanj 40-odstoten, saj imata tako oba spola dejansko moč vplivanja na odločitve.

Želite tudi vi izkoreniniti sterotipe? To lahko storite virtualno

Posebno mesto v projektu ima Muzej stereotipov, kjer zbirajo stereotipe o moških in ženskih vlogah v družbi. Akciji se lahko pridružite tudi vi in svoj stereotip oddate tukaj.