Tiha grožnja: GSO v semenih

Okoljevarstvene organizacije iz vse Evrope se borijo za to, da bi, če že ne prepovedali, pa vsaj čim bolj omejili gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO). Javno mnenje je večinoma na njihovi strani, drugače pa je tam, kjer se sprejemajo odločitve.

V evropski komisiji naj bi tako spet razmišljali, da bi dovolili "naključno ali tehnično neizogibno“ kontaminacijo običajnih semen z gensko spremenjenimi. V praksi to pomeni, da semen, ki vsebujejo do 0,7 odstotkov gensko spremenjenih sestavin, ne bo treba posebej označevati. Podobna pobuda je pred dobrimi petimi leti zaradi nasprotovanja javnosti propadla.

V slovenskem Inštitutu za trajnostni razvoj (ITR) so odločno proti. Tako kot še okoli 300 drugih evropskih organizacij so se pridružili svetovni kampanji 'Rešite naša semena'. "Gensko spreminjanje semen je nevarno, ker so semena na začetku prehranske verige in se lahko razširijo vsepovsod," povzemajo besede vodje kampanje Benedikta Haerlina. "Zgodi se lahko tudi, da bodo kmetovalci z uporabo semen, za katere so verjeli, da so ekološka, a so bila gensko kontaminirana, sami širili in povečevali onesnaženost z GSO, saj bi del pridelka dal gensko spremenjena semena."

"Gre za to, da preprečimo nezaželeno pojavljanje gensko spremenjenih semen tam, kjer jih nočemo imeti," je na kratko pojasnila strokovna vodja ITR Anamarija Slabe.

Neodvisnih znanstvenih raziskav o učinkih GSO na okolje ter vplivih na zdravje ljudi in živali ni, navaja enega od razlogov, zakaj se jim gojenje GSO ne zdi smotrno. Ob tem dodaja, da gensko spremenjenega semenskega materiala pri nas ni, razen ene vrste koruze, ki pa za slovenske pridelovalce ni zanimiva.

Velike korporacije 'žrejo' male kmete

Genskotehnološka agroindustrija kmetovalce spravlja v odvisnost od velikih agrokemičnih korporacij, poudarjajo v ITR. Kmetijske raziskave in razvoj potekajo čedalje bolj v laboratorijih in ne na poljih, koncentrirane pa so v rokah le nekaj korporacij, opozarja Haerlin. Zaradi tega izginjajo ekološka in tradicionalna semena, kar vodi v opustošenje biotske raznovrstnosti. "Posledice za okolje so velikanske in zelo nevarne, saj potem, ko se zgodijo, poti nazaj ni več," še dodajajo v ITR.

200.000 ljudi podpisalo peticijo

V kampanji ‘Rešite naša semena’ so pripravili peticijo, naslovljeno na Evropsko komisijo in druge politične oblasti v Evropi, s katero pozivajo k prepovedi GSO v semenih. Peticija, ki jo je do sedaj podpisalo že več kot 200 tisoč državljanov EU, pravi, da je "nekontrolirano širjenje in propagiranje GSO nezdružljivo s previdnostnim načelom varstva okolja in človeškega zdravja" ter da "morajo čistost semen zagotavljati tisti, ki proizvajajo ali želijo gojiti GSO, in ne tisti, ki želijo nadaljevati s kmetovanjem in potrošnjo pridelkov oziroma živil brez GSO.“

"Stroškov, ki so posledica te obveznosti, ne smejo nositi potrošniki, sploh pa ne kmetovalci. Finančne obveznosti bodo morali pokriti proizvajalci GSO," še piše v peticiji, pravno podlago za to pa bo treba zagotoviti, še preden predlagana direktiva stopi v veljavo.

Prisotnost gensko spremenjenih sestavin se ugotavlja v dednem materialu semena. Čeprav je postopek postal cenejši, kot je bil pred leti, je še vedno zamuden in temu primerno drag, je pojasnila Anamarija Slabe. "Stroške redko nosi tisti, ki to prodaja, ponavadi padejo na proračun in s tem na davkoplačevalce," je še povedala.

Slovenija glasuje proti

Raziskave javnega mnenja so sicer pokazale, da večina Evropejcev GSO nasprotuje, pri vladah pa je drugače. Najbolj goreča zagovornica je britanska – menda zaradi trgovskih navezav na ZDA – čeprav je tamkajšnja javnost ravno tako odločno proti. Potrošnike podpirajo trgovske verige, ki izdelkov z GSO ne postavijo na police, pozabiti pa ne gre niti na močne industrijske lobije na drugi strani, je razmere na Otoku opisala Slabetova. Med državami, ki gojenju GSO prikimavajo, so še Nizozemska, Španija, Češka in deloma Portugalska.

Med najodločnejšimi nasprotnicami so Avstrija, Madžarska, Francija, Nemčija, Irska, pa tudi Slovenija, ki zadnji dve leti redno glasuje proti. 

Komisar Potočnik ne bo odločal

Slovenski predstavnik v evropski komisiji, Janez Potočnik, je po novem zadolžen za okolje. Nasledil je Stavrosa Dimasa, ki se je, tako ITR, celo spraševal, ali so omejitve GSO sploh potrebne. Njegovo mnenje bo zelo pomembno, čeprav vprašanje GSO po novem ne spada več pod okoljski resor. Prevzel ga je komisar za zdravje in potrošniško politiko John Dalli.

Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso naj bi se zavzemal celo za to, da bi ravnanje z GSO urejala vsaka država posebej. A Slabetova opozarja, da bi se s tem le izognili blokadi na ravni EU, širjenje GSO preko odprtih meja pa bi bilo praktično nemogoče nadzirati.