Tik pred začetkom plačevanja novega prispevka vlada še pripravlja analize

Po veljavni ureditvi bodo delavci in delodajalci namreč s 1. julijem začeli plačevati prispevek v višini enega odstotka od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Medtem pa v gospodarstvu zahtevajo spremembe te ureditve.

Predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi, ki jo je vlada že potrdila, zaenkrat širi krog upravičencev do statusa oskrbovalca družinskega člana tudi na upokojence, je v izjavi ob robu seje DZ danes povedal podpredsednik vlade Matej Arčon. Po njegovih informacijah bo do 1. julija sprejet. Ali pa bo v predlog vključeno tudi morebitno znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo ali določilo, da se bo znesek prispevka višal postopno, bo znano v prihodnjih dneh ali tednih.

Rok za pripravo ustreznih analiz in projekcij za letošnje leto in za leto 2026 je postavljen. Ko bodo dokumenti izdelani, pa bodo lahko sprejeli nadaljnje korake, je napovedal.

Minister  za solidarno prihodnost Simon Maljevac poudarja, da dolgotrajne oskrbe ni, če ni urejeno financiranje zanjo. O spreminjanju zakona o dolgotrajni oskrbi, ki določa plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo od 1. julija, se je po njegovem mnenju sicer vedno mogoče pogovarjati. Sam verjame v socialni dialog, je povedal ob robu seje DZ.

Še vedno pa se mu zdi, da je obstoječa ureditev plačevanja prispevka dobra. Prispevek bo v skladu z njo pri povprečni plači znašal 20 evrov. Zavezancu za prispevek bo treba tako takrat, ko bo moral v dom za starejše, plačati le hrano in nastanitev v višini, ki ne bo presegla zagotovljene pokojnine. Ta zdaj znaša 782 evrov. Po ureditvi, ki je v veljavi zdaj, pa oskrbnina lahko znaša tudi več kot 2000 evrov.

Na ministrstvu so po njegovih besedah že pripravili natančne izračune, koliko stane dolgotrajna oskrba zdaj in koliko bo stala v prihodnjih desetih letih. Po njegovih besedah je v letošnjem letu sicer res predviden določen prihranek, saj se bo prispevek začel pobirati že 1. julija, medtem ko se bo pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji začela izvajati šele 1. decembra. Takrat bo tudi približno 20.000 ljudi v domovih samodejno prevedenih v sistem dolgotrajne oskrbe.

V največji opozicijski stranki SDS, kjer so v tem mandatu že podali predlog za ukinitev tovrstnega prispevka, še naprej izpostavljajo pomanjkanje kadra, ki bi izvajal storitve dolgotrajne oskrbe. Po njihovem mnenju skrbi, da bodo "ljudje nekaj plačevali na rezervo". "Medtem ko bodo oskrbo potrebovali, je ne bodo dobili. In to je skrajno nedopustno in neodgovorno od vlade," je v današnji izjavi ob robu seje DZ dejala poslanka SDS Karmen Furman.

Dokler morebitnega predloga o drugačnem uvajanju prispevka ni na mizi, pa ga po njenih besedah ne morejo komentirati.

V NSi so medtem izpostavili, da postopno uvedbo prispevka že dalj časa zagovarjajo gospodarstveniki, kar sami ocenjujejo kot povsem razumljivo. "Tukaj se moramo pač strinjati s predlogom Obrtne zbornice Slovenije, ki predlaga, da bi bila s 1. julijem ta višina prispevka 0,2 odstotka, ne en odstotek, tako za delodajalca kot tudi delojemalca," je ob robu seje DZ dejal poslanec NSi Jožef Horvat. Po njegovih besedah pa jih skrbi, da je premier Robert Golob tak predlog minuli teden na Forumu obrti in podjetništva "arogantno zavrnil".

"Res je, da se je zdaj na stran gospodarstva postavil minister za gospodarstvo Matjaž Han, a počasi imamo dovolj takšne gospodarske politike, ki samo obljublja in govori na vladi, potem pa se to ne doseže," je pripomnil.

Premier Golob je sicer minuli teden ob robu omenjenega foruma dejal, da bi bil predpogoj za morebitno spremembo višine prispevka evalvacija izračunov potrebnih sredstev za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe, ki bi pokazala, da so načrti izvedljivi tudi z nižjim prispevkom. Ti izračuni bodo morali po njegovih besedah biti na mizi v času priprave predloga rebalansa proračuna za leto 2026 in predloga proračuna za leto 2027.

"Ampak vrstni red je tak: najprej verifikacija, pogled, katere storitve se bodo dejansko izvajale, kolikšen bo dejanski strošek. To moramo narediti v vsakem primeru in potem ustrezno naprej. Več podatkov bo na mizi verjetno že junija, nato pa bomo lahko o tem govorili s socialnimi partnerji," je tedaj dejal Golob.