Po dosedanjih informacijah prometnega ministrstva je v projektih, ki jih je potrdila Evropska komisija, ostala posodobitev železniške proge med Ljubljano in Budimpešto, izpadel pa je drugi tir med Koprom in Divačo, ki ga ni mogoče najti na seznamu predvidenih gradenj. "Hitri seznam" še ni dokončen, dorekli ga bodo namreč šele voditelji EU na vrhu v Bruslju, ki bo 11. in 12. decembra.
"Prizadevanja in informacije v zadnjih dneh so bile takšne, da sta oba projekta sestavni dela hitrega programa EU v prihodnjih letih. Zagotovo nas je to presenetilo in razočaralo," je odločitev komentiral prometni minister Jakob Presečnik. Po besedah prometnega ministra bo država denar za izgradnjo drugega tira vseeno morala zagotoviti. Dobili naj bi ga iz proračuna, dodatnim zadolževanjem ali privatnim kapitalom.
Na seznamu Evropske komisije, na katerega naj bi se EU osredotočila do leta 2010, se je med 13 projekti pojavil tudi peti koridor, ki poteka čez Slovenijo. Unija naj bi tako Sloveniji pomagala pri izgradnji več kot pol milijarde evrov težke prometne naložbe, ki nas čaka v naslednjih devetih letih.
Prometni minister Jakob Presečnik je za 24 ur povedal, da bo gradnja možna čez nekaj let in dodal: "Dobro novico iz Bruslja pa imamo za področje ekoloških točk, ki so potrebne za tranzit naših tovornjakov čez Avstrijo."
Presečnik je povedal, da bodo najprej temeljito preučili gradivo, ki ga je danes sprejela Evropska komisija in nato tudi predstavila na novinarski konferenci v Bruslju.
Slovenskim politikom je evropske birokrate očitno uspelo prepričati, da je tako imenovani peti železniški koridor, ki poteka od Liona, preko Torina, Milana, Kopra, Ljubljane, Murske sobote do Budimpešte, eden od 13 prometnih projektov, ki bo v prihodnjih letih pomagali pri oživitvi gospodarske rasti v državah Evropske unije.
EU bo prispevala 30 odstotkov denarja
Bruselj bo pri 280 evrov težki posodobitvi proge med Ljubljano in Budimpeštov predvidoma prispeval 30 odstotkov. Projekt med Koprom in Divačo so ocenili na okrog 380 milijonov evrov.
Preostalih 50 odstotkov vrednosti projektov naj bi prispevale posamezne države EU, 20 odstotkov pa zasebni sektor. Na slovenskem prometnem ministrstvu še nimajo podatkov, ali je komisija potrdila omenjene finančne okvire.
"Hitri seznam" prometnih prioritet je ekipa Romana Prodija pripravila na podlagi širšega prednostnega seznama z 29 veliki projekti, ki naj bi bili dokončani do leta 2020 in ki ga je komisija predložila 1. oktobra. Pod krovnimi 29 prioritetami je ta seznam zajemal sto konkretnih projektov, med njimi omenjena dva slovenska.
Prodijeva ekipa pa danes ni predložila le "hitrega seznama" prometnih prioritet, temveč širši "hitri program", ki ob omenjenih transprotnih projektih zajema tudi projekte za izgradnjo energetskih omrežij ter projekte s področja informacijske tehnologije, raziskav in inovacij. Skupaj je vseh projektov na "hitrem programu" 56, med njimi je tudi razvoj satelitskega navigacijskega sistema Galileo. Slovenija je omenjena še pri dveh projektih, in sicer pri namestitvi električnih faznih preklopnikov na meji z Italijo, vključena pa bi lahko bila tudi v izgradnjo "morske avtoceste" za jugovzhodno Evropo.
