Titova cesta v Radencih ostaja Titova

Ustavno sodišče se je v primeru preimenovanja ceste v Radencih postavilo na stran občanov, ki so nasprotovali občinskemu svetu z županom Romanom Leljakom na čelu – ta je 28. maja z odlokom Titovo cesto namreč preimenoval v Cesto osamosvojitve Slovenije.

"Po presoji Ustavnega sodišča ni izkazano, da bi zadržanje izvrševanja izpodbijanega občinskega odloka lahko povzročilo občutnejše škodljive posledice, zlasti ob upoštevanju dejstva, da za zadevno ulico poimenovanje Titova cesta velja že vsaj od leta 1979," je zapisano v sklepu sodišča. Po drugi strani, tako sodišče, pa bi z njegovo izvršitvijo oziroma če spremembe ne bi zadržali, v primeru kasnejše razveljavitve oziroma odprave odloka lahko nastale "nezanemarljive posledice, če bi bila naknadno ugotovljena njegova protiustavnost oziroma nezakonitost". V tem primeru bi namreč "lahko nastali nepotrebni stroški tako za stanovalce kot za občino (plačilo menjave dokumentov, hišnih in uličnih označb ter dela, ki je za to potrebno)", še piše v sklepu ustavnega sodišča, ki je bil sprejet 1. julija.

Kot so v sklepu še pojasnili na sodišču, primer v Radencih ni enak primeru v Ljubljani, ko so dejansko preimenovali Titovo cesto (nazaj) v Štajersko cesto. Poimenovanje Titova cesta v Radencih je bilo, tako sodišče, namreč uvedeno še pred osamosvojitvijo Slovenije, v Ljubljani pa se je poimenovanje Titova cesta znova uvedlo šele v letu 2009. Tako v tistem primeru ni šlo za obstoječe poimenovanje, ki bi se ohranilo še iz prejšnje ureditve. "Predvsem pa v obravnavani zadevi osrednje vprašanje ni vprašanje ohranitve dosedanjega imena ulice, ampak pravna ustreznost postopka za preimenovanje ulice glede na izbrano novo ime ulice," so še zapisali v sklepu.

"Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje odloka, kljub temu, da sem ga po uradni dolžnosti zadržal tudi sam, o postopku pa odloča tudi upravno sodišče. Osebno mi je nerazumno, da je ustavno sodišče preskočilo upravno sodišče. Ali gre pri tem za nezaupanje upravnemu sodišču ali pa dogovor med sodišči, kar bi bila huda kršitev načela pravne zakonitosti," pa je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča na svoji Facebook strani zapisal Leljak. Pri tem je opozoril, da vse to občini povzroča velike stroške z odvetniki, pravni postopek pa bi lahko trajal leto ali več.

Kot je še zapisal, bo verjetno sprejel odločitev in občinskemu svetu na naslednji seji predlagal, da se odpravi odlok o preimenovanju Titove ceste, hkrati pa predlagal izvedbo referenduma, na katerem bodo odločali o imenu ulice. Referendum bi po Leljakovi oceni izvedli spomladi leta 2021.

"Strošek z referendumom bi bil bistveno manjši kot strošek pravdanja, ob dejstvu, da nimamo zagotovil o pravičnem delovanju pravne države. Čudi, da je sedem ustavnih sodnikov v nasprotju s svojo dosedanjo prasko kljub neizkoriščenju pravnih sredstev prehitelo sodnike Upravnega sodišča in so zaščitili Titovo cesto," je še zapisal Leljak.

Spomnimo ...

Podpisniki pobude o referendumu, na katerem bi v Radencih odločali o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije, župan Leljak pa jim je pobudo dvakrat zavrnil, so v začetku julija vložili tožbo.

Franc Vukajč, prvi podpisnik pobude, je takrat napovedal: "Če ne bomo uspeli po upravni poti ali prek ustavnega sodišča, bomo demonstrirali tako dolgo, dokler župan ne odstopi. Takšnega župana nočemo imeti, župan je nesprejemljiv za večino, to lahko mirno govorim vsaj v imenu 700 podpisnikov peticije in zahteve po razpisu referenduma."

Leljak na drugi strani pa je vztrajal, da je lahko ulica poimenovana le po častnih ljudeh, kar da Tito ni bil, saj ga mnogi uvrščajo med deset največjih zločincev 20. stoletja, mnoge direktive pa priporočajo, naj se iz javnega življenja umaknejo simboli totalitarnega režima, kar je, tako Leljak, Tito bil.