'To bo še večja konkurenca tistim, ki delajo'

V Konfederaciji novih sindikatov Slovenije Neodvisnost so bili po besedah njenega predsednika Draga Lombarja sprva proti zbiranju podpisov za referendum o malem delu. Menili so namreč, da imajo največjo korist od študentskega dela študentski servisi. Vendar so se v torek odločili, da se bodo vključili v zbiranje podpisov. Prevladalo je namreč prepričanje, da bodo delodajalci raje zaposlovali študente, ki bodo konkurenca delavcem. "To bo še večja konkurenca tistim, ki delajo," je dejal Lombar. Zakon je treba po njegovih besedah vrniti v zakonodajni postopek in se znova lotiti nekaterih njegovih delov.

Glede zbiranja podpisov za referendum o pokojninski reformi pa Lombar ocenjuje, da bodo še pred napovedano izredno sejo državnega zbora, ki naj bi bila prihodnji teden, zbrali potrebnih 40 tisoč podpisov.

'Če volivci zavrnejo reformo, naj vlada odstopi'

Pravi, da bi morala vlada v primeru, če bodo volivci na referendumu zavrnili uveljavitev reforme, odstopiti. "Take vlade ne potrebujemo," je dejal. Pri tem opozarja, da koalicijska pogodba ne govori o pokojninski reformi. "To je prišlo naknadno na zahtevo Bruslja in OECD," je poudaril.

Tako kot v ostalih šestih sindikalnih centralah tudi v Neodvisnosti izražajo nezadovoljstvo s socialnim dogovarjanjem. Zakonski predlogi gredo v zakonodajni postopek brez soglasja socialnih partnerjev, opozarjajo. "Vlada se požvižga na socialno partnerstvo in na socialni dialog," je dejal Lombar.

Po njegovi napovedi bodo na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) zahtevali obravnavo vprašanja socialnega dialoga, zavzeli pa se bodo tudi za spremembo pravilnika o delovanju ESS. Zdaj se namreč odločitve po njegovi oceni sprejemajo po načelu moči, ne pa s konsenzom.

Začetek zbiranja podpisov za referendum o pokojninski reformi bo v četrtek, medtem ko so jih za referendum o zakonu o malem delu začeli zbirati že v ponedeljek.

Gibanje za dostojno delo: Svetlik zavaja!

Potem ko je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik ob začetku zbiranja podpisov za referendum o zakonu o malem delu menil, da je to nepotrebno, je Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, ki je prevzelo koordinacijo in organizacijo zbiranja podpisov, zavrnilo nekatere njegove navedbe o koristnih plateh zakona. Ocenilo jih je kot nepravilne in zavajajoče.

"Malo delo študentu ne daje nobenih dodatnih pravic razen diskriminatornega obravnavanja vplačevanja v pokojninsko blagajno, kjer bo po šestih letih malega dela, če bo seveda polno izkoristil kvote, dobil priznano zgolj eno leto delovne dobe," so zapisali.

Ob ministrovih navedbah, da bo malo delo omogočalo pridobitev delovnih izkušenj, opozarjajo, da je za vsako zahtevnejše delo potrebno uvajanje. "Kdo bo dva meseca uvajal malega delavca, da bo potem samo en ali dva meseca lahko delal?" se sprašujejo.

Na navedbe, da bo prek malega dela možno zbrati več sredstev za štipendije in študentske domove, odgovarjajo, da štirikrat več upravičencev za dve tretjini manj razpoložljivih del pomeni izjemno zmanjšanje koncesijskih dajatev za štipendije. Ministrstvo za delo po njihovi oceni "nima nobenih realnih podlag in projekcij učinkov, saj sicer ne bi zavajali s takšnimi nerealnimi hipotezami".

Ministrove navedbe o študentskem delu, ki danes obsega približno 30.000 delovnih mest, pa komentirajo z opozorilom, da je ta izračun narejen na številu delovnih ur, ki jih opravi 150.482 dijakov in študentov pri opravljanju 1.150.000 različnih del, kot je bilo izdanih napotnic v letu 2008. Iz tega sledi, da se opravi veliko različnih del pri različnih delodajalcih, so izpostavili.

Ministrstvo: Neupravičeno nas napadajo

Na ministrstvu za delo opozarjajo, da jih omenjeno gibanje neupravičeno napada, saj imajo argumenti, ki jih navajajo v prid zakonu o malem delu, podlago v analizah in študijah. "Vse, kar smo povedali o zakonu o malem delu, drži," je dejal vodja sektorja za programe zaposlovanja na ministrstvu Zoran Kotolenko.

Zakon po njegovem pomeni korak naprej v primerjavi z zdajšnjim študentskim delom. Za tiste, ki bodo malo delo opravljali, pa bo prinesel več pravic. Malo delo bodo po njegovem pojasnilu opravljale le določene skupine prebivalstva in le občasno.

Opozoril je še na to, da se je status študenta kljub krizi celo izboljšal. "Zaradi dviga cenzusa smo zagotovili veliko večje število državnih štipendij in začeli jih bomo izplačevati, še preden bo začel veljati zakon o malem delu," je poudaril.

Velika večina študentov bo lahko delala še naprej, je zagotovil. Težave z zakonom o malem delu pa imajo študentski servisi, ker bodo ob velik zaslužek, študentske organizacije, ki se jim bodo sredstva zmanjšala in se delila bolj pregledno na razpisih, ter tisti, ki so bili študenti le fiktivno, v resnici pa so 40 ur na teden delali, je še dejal Kotolenko.