Slovenija

'To je bila najhujša nočna mora, na katero človek ne more biti pripravljen'

Ljubljana, 13. 06. 2022 16.44 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Karmelina Husejnović
Komentarji
41

"Vse vojne so si podobne. Človeško trpljenje je vedno isto," pravi Hasan Hasanović, ki je preživel genocid v Srebrenici tako, da je zbežal pred srbskimi četami, ki so obkolile mesto, in se šest dni in noči prebijal skozi gozdove na varno. Več kot 8000 njegovih sorojakov, med drugim tudi njegov oče, brat dvojček in stric, t. i. marša smrti niso preživeli. V času, ko mir ni več tako samoumeven, so v Ljubljani odprli video razstavo 'Srebrenica – naša zgodba', na kateri lahko prisluhnete 20 zgodbam preživelih iz Srebrenice.

Video razstava o Srebrenici bo v Ljubljani na ogled do 1. septembra
Video razstava o Srebrenici bo v Ljubljani na ogled do 1. septembra FOTO: Aljoša Kravanja

"Našli smo ljudi, ženske in moške, ki so bili pripravljeni govoriti. Intervjuje smo posneli na treh lokacijah: v Srebrenici, Tuzli in Sarajevu. Na teh lokacijah namreč živijo ti, ki so preživeli genocid v Srebrenici," pravi Hasan Hasanović, avtor video razstave in vodja oddelka za ustno zgodovino v Spominskem centru Potočari. V 20 video zgodbah se ljudje spominjajo svojih življenj pred vojno, pa tudi tistih najtežjih trenutkov vojne, in nenazadnje razkrivajo, kako živijo danes in kako sta jih vojna in genocid zaznamovala. 

"Prva tema so lokalni običaji. Območje, ki ga je prizadel genocid v Srebrenici, je območje srednjega Podrinja. Tukaj so bili pred vojno večinsko prebivalstvo Bošnjaki, ki pa so zdaj v manjšini. Ljudi, ki so živeli po starih običajih, ni več. Ubiti so. Povratnikov je malo, pretežno gre za mlajše, ki ne živijo več  po teh starih navadah. Zato je zelo pomembno, da zabeležimo ustna pričevanja o tem, kako so ljudje v teh krajih živeli nekoč," pravi. 

Video razstava 'Srebrenica – naša zgodba' bo od 13. junija do 1. septembra na ogled vsak dan od 10. do 20. ure v razstavnem prostoru Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani.

Ljudje v kratkih filmih opisujejo, kakšno je bilo življenje v Srebrenici pred vojno. Večina ima na ta čas prijetne spomine. Pravijo, da so to bili srečni časi, so pa tudi posamezniki, ki so do teh časov bolj kritični, pravi Hasanovič. "V izpovedih se spominjajo, kdaj je prišlo do prvih težav, kakšni so bili predznaki vojne, ko so nekateri opazili, da se njihovi sosedi oborožujejo. Spominjajo se, kako je prišlo do sprememb v medosebnih odnosih, kako so se oblikovale prve politične stranke. Prej smo imeli enostrankarski politični sistem. In nenazadnje pripovedujejo o tem, kako se je kar naenkrat začela izgubljati jugoslovanska identiteta in so se začele oblikovati nove identitete. Začelo se je krepiti sovraštvo ... Vse do začetka vojne, za katero takrat nihče ni verjel, da je možna. Običajni ljudje si niso mogli predstavljati, da lahko izbruhne vojna, saj ta zanje ni imela smisla," je povzel avtor video razstave.

Nekdanjim in sedanjim prebivalcem Srebrenice lahko prisluhnete, kako so doživljali začetek vojne in vse grozote, ki so sledile. "Mnogi prej nikoli niso slišali zvoka granate, ko pade na tla. Niso vedeli, kako ravnati v takšnih razmerah, kaj storiti ob granatiranju. Naj zbežijo, se vržejo na tla, poiščejo varno mesto? Kaj je sploh varno, kaj ni, česa se je treba bati, česa ne? Kateri kraji so varni, kateri niso? Opisujejo tudi, kako so se znašli glede hrane, kako so se prilagodili, kako so vse skupaj prenašali otroci, kako so improvizirali ... Zares neverjetno je, kako hitro so se ljudje prilagodili na nove razmere," pravi Hasanović.

Po ogledu razstave obiskovalec dobi celotno sliko o tem, kako so ljudje živeli pred vojno, kako so preživljali vojno in kako se danes spopadajo z njenimi posledicami. S tem pa se znova prepriča o tem, kako krhek je lahko mir in kako pomembno je, da si zanj prizadevamo vsak dan. 

Z odprtjem razstave se začenja enomesečni spominski program, s katerim bodo obeležili 27. obletnico genocida v Srebrenici. V okviru dogodkov bodo med drugim organizirali tudi okrogle mize, likovno-kreativno delavnico za mlade in brezplačno projekcijo filma Quo Vadis, Aida. Celoten program lahko preverite na spletni strani Srebrenica.si.

"To je zelo pomembno, saj vemo, da vojna divja v Ukrajini. Trenutno imamo po svetu morda okoli sto vojaških spopadov. Vemo, da so vojne vedno nelogične, proticivilizacijske, nesmiselne. Toda, še vedno se odvijajo. In v njih vedno umirajo nedolžni ljudje. Vedno trpijo ljudje, otroci, ženske, ki morajo s posledicami vojne živeti do konca svojih življenj. Gre za človeška bitja, ne glede na vero, barvo kože, nacionalnost ... Verjemite, da so si vse vojne podobne. Ne  glede na to, ali se je zgodila pred 50 leti ali pa se odvija zdaj človeško trpljenje je vedno isto," pravi Hasanović.

'To je bila najhujša nočna mora, na katero človek nikoli ne more biti pripravljen'

Tudi Hasan je preživel vojno in genocid v Srebrenici, kjer je odraščal. Tistega usodnega 11. julija 1995 je bil star komaj 19 let. "Preživel sem vse grozote, kot vsi ti ljudje, ki so vključeni v razstavo. Ko je Srebrenica padla, sem zbežal. Bežal sem skozi gozdove, v smeri proti Tuzli, z očetom, bratom dvojčkom in stricem. Sem edini od nas štirih, ki sem preživel. Šest dni in šest noči sem bil preganjan. Nekajkrat sem za las uspel zbežati pred srbskimi vojaki. Nismo imeli hrane, vode, ves ta čas nisem spal. Nenehno me je bilo strah, pešačili smo predvsem ponoči, čez dan pa smo se skrivali pred srbskimi enotami. To je bila najhujša nočna mora, na katero človek nikoli ne more biti pripravljen," pravi.

Hasan Hasanović
Hasan Hasanović FOTO: Aljoša Kravanja

Na varno se je prebil 16. julija 1995. "Bil sem na pol mrtev, izčrpan, imel sem povsem zguljeno kožo na stopalih zaradi večdnevnega pešačenja. Nisem mogel verjeti, kaj sem preživel," se spominja. Po dveh tednih je našel mamo, mlajšega brata, dedka in babico. Posmrtne ostanke očeta, brata dvojčka in strica pa so iskali več let. "Očeta smo pokopali leta 2003, brata dvojčka pa leta 2005. To je bil najtežji dan v mojem življenju, ko sem moral njegove kosti spustiti v grob," pove s tresočim glasom. 

Štiri leta po pogrebu brata se je vrnil v Srebrenico, kjer je začel novo življenje. Zaposlil se je v Spominskem centru Potočari, saj je edini smisel v vsem skupaj videl le v tem, da "postane glas tistih, ki več nimajo glasu". "To mi pomaga, da se lažje spopadam s travmo. Da o tem govorim," pravi. Pa čeprav je svojo zgodbo povedal že neštetokrat, v intervjujih, pričevanjih, predavanjih ...

Video razstavo so v Spominskem centru Potočari prvič na ogled postavili ob lanski obletnici genocida v Srebrenici in je od takrat del stalne razstave. "Veliko je bilo zanimanja za postavitev te video razstave v tujini, vendar je razstava v Ljubljani prva, ki smo jo postavili zunaj meja Bosne in Hercegovine," je dejal Hasanović. 

Gre za del ustne zgodovine, ki jo zbirajo in hranijo v Spominskem centru v Srebrenici – Potočarih. Projekt video razstave je nastal ob podpori Vlade Združenega kraljestva. Pri pripravi video zgodb so uporabili pričevanja, ki jih Spominski center zbira in hrani za različne raziskovalne projekte v sodelovanju z Balkansko raziskovalno mrežo (Birn) in Muzejem vojnega otroštva. Video razstava obsega okoli šest ur in pol video materiala. Posnetki so razdeljeni v 20 tem, ki so predstavljene v smiselnem kronološkem zaporedju.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (41)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

jaso6 1
13. 06. 2022 21.30
-2
dovolj srebrenice
esteller
13. 06. 2022 21.26
+1
Imam prijateljico, ki je preživela. Imela je srečo, da je bila otrok, ženskega spola. Grda, grda zgodba. Ubogi otrok, njeno zdravje pa je šlo po slabem po tem dogodku. Hudo, kako stres vpliva že na otroke..
Racional-ec
13. 06. 2022 21.17
Ubiti hrvata, srba, bosnjaka…cloveka je ZLO in kako lahko nekdo hvali morilce. Vsi, ne glede na barvo in pripadnost bi morali za to odgovarjati! Ljudje zelimo ziveti v miru z nasimi sosedi, druge veroizpovedi, nacije, barve…mame si nihce ne more izbrati, to da ostane clovek in ne zver pa lahko!
borut_p
13. 06. 2022 20.35
+4
Kaj sta se ze zmenila Alija in Clinton pred Srebrenico?
Thor
13. 06. 2022 20.00
+1
koliko srbov so pred tem na tem istem območju pobili muslimani
prdara
13. 06. 2022 20.44
+2
to Eu seveda ne zanima,Srbi so bad boysi in oni so edini pobijali,drugi si niso mazali rok,če verjameš
Racional-ec
13. 06. 2022 21.10
Holy50
13. 06. 2022 19.00
+7
Bw komentirati ker se resnica briše.
prdara
13. 06. 2022 19.27
+3
Butalec8
13. 06. 2022 18.44
+5
Korintos11 lahk se voziš z motorjem po Bih kolk se hoces samo jih je po popisu 3,2miljona realna ocena analitikov pa da stalno v BiH živi 2,7miljona ljudi s tem da se konstantno izseljujejo delovno sposobni
Korintos11
13. 06. 2022 19.21
+0
Pa kljub temu mi je bilo voziti se po Bih zelo lepo. Rafting na Tari, na Uni, na Neretvi, probaj!
JEB. MOD.
13. 06. 2022 18.42
+8
splača se pogledat norveški dokumentarec "srebrenica izdano mesto" !!ni vse tako kot se prikazuje!!
jazpatipažidanamarela
13. 06. 2022 18.31
+6
Zato pa bi morali tisti, ki so izkusili vojne, še toliko bolj nasprotovati novim, pa ni videti kakšnih organiziranih protestov. Tudi tu se vidi, da vsak skrbi za svojo r.i.t v smislu dokler ni vojna na mojem dvorišču me ne briga.
pozzo
13. 06. 2022 18.21
+8
Teh zgodb je polna vsaka vojna, žal se vedno najdejo ljudje, ki se izživljajo. Nauk: kdaj bomo dozoreli in kot človeštvo prerasli vojne? Žal kaže da ne kmalu, če sploh pred koncem človeštva.
Rade 74
13. 06. 2022 17.58
+3
Bravo Nagasaki,točno tako!!!!
Rožice so zacvetele
13. 06. 2022 17.44
+5
Bilo bi odlično, če bi začeli razmišljati, kako živimo danes in kako bomo živeli jutri. O 1 svet. vojni se skoraj ne govori več, ker so vsi akterji že pokojni. 2 svet. vojne nekateri kar ne morejo pozabiti, oz.,kar naprej bi jo obujali. Kar je bilo pa okoli l. 1991, je pač bilo. Življenje gre naprej in ne nazaj, čeprav bi ga nekateri po vsej sili radi zavrteli nazaj. Ljudje, živimo tu in danes za boljši jutri, pustimo preteklost.
Korintos11
13. 06. 2022 17.46
+8
Preteklosti ne smemo nikoli pozabiti, ne smemo pa na njej bodočnosti graditi.
Nagasaki
13. 06. 2022 17.33
+10
Delate veliko krivico ostalim žrtvam iz Bih kot da je Srebrenica edina stvar, ki se je zgodila v Bih. Kaj je z žrtvami Hrvatov iz Bih, ki jih je storila armija Bih leta 1993? Kaj z pobitimi Srbi v Bratuncu in Kravicah, kar je tudi pripeljalo do tega? O tem se ne poroča, ne uči
Alamut_1
13. 06. 2022 17.50
-9
Gregi82
13. 06. 2022 18.11
+14
Zakaj neumnosti oz tvoje “gluposti”? Vidim, da pojma nimaš oz poslušaš samo stran, obup res.
Holy50
13. 06. 2022 18.54
+6
Bošnjaški lobi je ob podpori Turčije vedno močnejši.
Hase
13. 06. 2022 19.25
-4
Nagasaki
13. 06. 2022 20.22
+1
esteller
13. 06. 2022 21.23
+1
Kje, kje je t.i. bosnjaski lobi močen? In to s podporo Turčije, katere Turčije? Tiste, ki ima noro inflacijo, njeni državljani pa tonejo v bedi že zadnjih nekaj let? Kateri bošnjaški lobi? Lobi Fatime in Nevzete, ki čistijo naše poslovne prostore? Ne vidim vidnih predstavnikov Bosnjakov na nobenih pomembnih funkcijah v naši državi. Srbi pa... Od župana Ljubljane dalje.
Butalec8
13. 06. 2022 17.24
+10
Se bi jim rekel naj rajse gledajo na prihodnost ter sedanjost , ker od preteklosti ne bo kruha samo je žal že prepozno , samo gasa preko meje jih se lahko resi
Jon Bacek
13. 06. 2022 17.20
+7
Mir ni samo-umeven. Tudi v EU in tudi v Sloveniji lahko kmalu pride do vojne. Nekaterim velikim igralcem bi vojna poi celotni EU zelo ustrezala.
User1953555
13. 06. 2022 18.54
+0
Butalec8
13. 06. 2022 17.20
+6
Bosna se vedno dozivlja genocid 2,5krat vecja drzava kot Slovenija ter slabe 3miljone prebivalstva z 1 miljona penzionistov
Korintos11
13. 06. 2022 17.47
+3
Mislim da jih je 4 milijone. Sem jo večkrat prevozil z motorjem, zame so vsi ok. Hrana dobra, pivo katero hočeš, narod pa prijazen.
baab
13. 06. 2022 17.18
+25
baab
13. 06. 2022 17.16
+7
Tole je za zakleniti.
Žac
13. 06. 2022 17.17
-1
SlobodaNE
13. 06. 2022 17.15
-2
Ko vidiš tistega Mladića ki pravi da je branil dom, vse postane jasno.
Jon Bacek
13. 06. 2022 17.22
+9
SlobodaNE
13. 06. 2022 17.26
-5
kjkljk
13. 06. 2022 17.13
+13
a to se more pogrevat vsako leto parkrat??
zurbrigen
13. 06. 2022 17.57
+2
Itak ampak o Ukrajini se pa nebi razpisali, če pa že pa bolj medlo. Pač unga novinarčka v neprebojcu prec čez poljsko mejo, ni vleklo kaj dosti bolj v notranjost, in še enkrat se mu pa ne da iti.