'Mladi morajo poskrbeti, da se grozote ne bodo ponovile'

Ob spominu na žrtve holokavsta, ki ga v Sloveniji letos obeležujemo tretjič, je prav, da se spomnimo tudi drugih, za tretji rajh nesprejemljiv skupin, kot so homoseksualci, Romi, Slovani, duševno in psihično bolni, pripadniki različnih etničnih skupnosti in verskih ločin ter politični zaporniki, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik DZ Pavel Gantar.

''Resničnost, ki so jo izkusili tisti, ki nacističnemu nasilju niso uspeli ubežati, je zagotovo še veliko bolj neznosna in tragična, kot si je sploh mogoče predstavljati. Oropani človeškega dostojanstva so šli poteptanega duha skozi pekel na zemlji. Ne glede na izpostavljenost mučenju in brutalnemu izživljanju so do zadnjega trenutka ohranili upanje in pokončnost,'' je zapisal in izrazil žalost, da so preživeli le redki. Vendar so prav oni s svojimi pričevanji o zapečatenih usodah, o odvzeti človečnosti in ugaslih pogledih, o otopelosti, brezbrižnosti in misli na odrešilno smrt omogočili, da spomin na to nepopisno žalostno tragedijo ne bo nikoli pozabljen.

V drugi svetovni vojni so nacisti izvajali sistematično in premišljeno uničevanje ter iztrebljanje, spomin na to pa smo dolžni prenašati na sedanje in bodoče generacije, je poudaril. Nesmiselna morija apokaliptičnih razsežnosti ne sme nikoli in nikdar utoniti v pozabo, zato jo moramo ohranjati v spominu, in to ne le zaradi žrtev samih, ampak tudi kot svarilo, v kaj se lahko sprevržejo in kakšne razsežnosti lahko ob politični in širši družbeni podpori dosežejo predsodki, rasizem, sovraštvo in fanatizem.

Gantar opozarja, da le ohranjanje spomina na ta brutalen zločin ne zadostuje. Po njegovem ga mora spremljati zavest, da gre za sprevržen zločin, storjen nad nedolžnimi civilisti, ki so pripadali "napačni" etnični skupnosti, "napačnemu" narodu, "napačnemu" kulturnemu izročilu.

''Predvsem pa moramo, zlasti pri generaciji, ki ji bo pripadla skrb za prihodnost, spodbujati tako spoštovanje sočloveka ter temeljne človekove pravice in svoboščine, kot tudi krepiti prepričanje, da se vsi ljudje rodijo svobodni, da imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Da mora imeti vsakdo možnost uživati vse pravice in svoboščine, ki mu pripadajo – ne glede na raso, barvo kože, spol, spolno usmerjenost, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali katero koli drugo okoliščino. Zato kakršna koli oblika nestrpnosti, sovraštva ali diskriminacije terja od nas odločno ničelno toleranco,'' še poudarja Gantar.

Dodaja, da lahko le s skrbnim negovanjem spomina na pretekle grozote in krivice, s spodbujanjem uveljavljanja splošnih civilizacijskih vrednot, z varovanjem temeljnih človekovih pravic, ki pripadajo vsakomur, predvsem pa z doslednim zavračanjem in obsojanjem zavržnih dejanj, računamo na spremembe v miselnosti in posledično tudi v ravnanju. Vse to z osnovnim namenom, da se takšna tragedija ne bi nikoli več ponovila.

Številne komemoracije

Poljski in nemški predsednik, Bronislaw Komorowski in Christian Wulff, sta danes na kraju, kjer je nekdaj stalo koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, opozorila, da se morajo mladi spominjati zločinov v tem taborišču in graditi lepšo prihodnost. Komorowski in Wulff sta se srečala z mladimi Poljaki in Nemci, pa tudi z nekdanjimi taboriščniki.

Ob tem je Komorowski dejal, da je Auschwitz pokazal, kako je lahko svet zloben in grozen, "a graditi moramo tudi lep, pameten in dober svet". Wulff pa je spomnil, da po drugi svetovni vojni ni bilo niti enega samega dne brez vojne. "Še vedno smo priča pobojem, genocidom na podlagi etnične, rasne, verske ali jezikovne pripadnosti," je dejal. "To je poziv mladini, da se bo čutila odgovorno spričo tega, kar se dogaja. Največja grožnja demokraciji in svobodi je ravnodušnost," je še dejal nemški predsednik. Skupaj s Komorowskim sta danes tudi položila vence pred zidom v Auschwitzu, pred katerim so nacisti postrelili pripadnike poljskega odporniškega gibanja.

Nato sta se peš odpravila do bližnjega Birkenaua, kjer je Wulff v slovesnem govoru poudaril, da Auschwitz bolj kot karkoli drugega predstavlja zločine, ki so jih Nemci zagrešili nad milijonom ljudi. "Zaradi tega Nemci občutimo gnus in sramoto. Nikoli več ne smemo dovoliti takšnih zločinov. In spomine nanje moramo ohranjati pri življenju," je še poudaril nemški predsednik.

Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta so danes slovesnost pripravili tudi v nemškem parlamentu. Predsednik bundestaga Norbert Lammert je ob tem spomnil, da zločinov, ki jih je zagrešila nacistična Nemčija, ne smemo nikoli pozabiti. Nemški parlament vsako leto 27. januarja nagovori tudi preživeli holokavsta, tokrat pa je za govornico prvič stopil Rom. 73-letni Zoni Weisz je v Auschwitzu izgubil starše ter brate in sestre, sam pa se je med drugo svetovno vojno skrival na Nizozemskem. Weisz je v govoru danes opozoril, da se z Romi in Sinti v Franciji, Italiji in Vzhodni Evropi še danes ravna sramotno. Po njegovih besedah so tam žrtve diskriminacije, saj živijo v sramotnih razmerah v getih. "Diskriminacija, stigmatizacija in izključitev so vsakodnevna usoda Romov," je poudaril Weisz.

Dan spomina na žrtve holokavsta so danes obeležili tudi Združeni narodi, ki so ga letos še posebej posvetili trpljenju žensk. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v izjavi o mednarodnemu dnevu poudaril, da so se življenja mater in hčera, babic, sester in tet zaradi nacizma in holokavsta za vedno spremenila. Kljub diskriminaciji, krutosti in pomanjkanju pa so te ženske po njegovih besedah vedno našle načine, da so se uprle tistim, ki so jih preganjali. "Njihov pogum še vedno navdihuje," je med drugim poudaril Ban in se ob tem zavzel za oblikovanje sveta, v katerem se takšne krutosti nikoli več ne bodo mogle ponoviti, so sporočili iz ZN.

Združeni narodi so ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta pripravili razstave v svojih uradih v New Yorku, na Dunaju in v Parizu. Pripravili so tudi potujočo razstavo, s katero bodo med drugim obiskali tudi Afriko.