'To je poklic, kjer denar ne odtehta težkih pogojev dela'

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je v počastitev 200-letnice rojstva Florence Nightingale, utemeljiteljice sodobne zdravstvene nege, leto 2020 razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic. Letošnja tema Svetovnega dneva zdravja je zato namenjena podpori medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam pri njihovem delu.

"Skrb za zdravje nas večina najprej poveže z različnimi profili zdravnikov, vendar zelo velik delež te skrbi nosijo njihovi nepogrešljivimi sodelavci: medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice," so sporočili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Ni zdravja brez medicinskih sester

Medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice so eden izmed nosilnih stebrov skrbi za zdravje vseh starostnih skupin prebivalstva, tako na področju preventive kot kurative, opozarjajo na NIJZ. Skozi zgodovino so ključno prispevale k marsikateremu mejniku na področju zdravja, med drugim k izkoreninjenju bolezni črnih koz in k občutnemu zmanjšanju stopnje smrtnosti mater in novorojenčkov pri porodih. Največkrat so prve, v številnih državah po svetu pa tudi edine, ki poskrbijo za obolele ljudi, saj zdravstvena služba ni povsod tako dobro organizirana kot pri nas. "Kljub njihovi nepogrešljivosti v zdravstvu so pogosto spregledane in podcenjene. Zaradi vseh potreb, zlasti pa v kriznih razmerah, kakršne predstavlja aktualna pandemija COVID-19, so tudi preobremenjene."

Medicinske sestre po vsem svetu se v času epidemije usmerjajo zlasti v zaščito najranljivejših, za katere je okužba s koronavirusom resna grožnja, pa je poudarila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege - zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Monika Ažman. Medicinske sestre, tehniki zdravstvene nege in babice po njenih besedah opravljajo plemenit poklic, ki pa je v samostojni Sloveniji postal podcenjen in deficitaren. "To je poklic, kjer denar ne odtehta težkih pogojev dela."

WHO: Po svetu primanjkuje šest milijonov medicinskih sester

Tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v danes objavljenem poročilu, ki ga je pripravila skupaj z Mednarodnim svetom medicinskih sester (ICN), izpostavila pomen medicinskih sester, tudi v luči pandemije covida-19.

"Medicinske sestre so hrbtenica vsakega zdravstvenega sistema," je poudaril generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. Dodal je, da so danes številne medicinske sestre v "prvih bojnih črtah" v pandemiji ter dodal, da potrebujejo podporo, da bodo lahko svet ohranjale pri zdravju.

Po svetu je malo manj kot 28 milijonov medicinskih sester, kar je več kot polovica vseh, ki delajo v zdravstvu. Med letoma 2013 in 2018 se je njihovo število povečalo za 4,7 milijona.

"A še vedno jih po svetu primanjkuje šest milijonov," poudarja WHO. Največje pomanjkanje medicinskih sester je v revnejših državah v Afriki, Jugovzhodni Aziji, na Bližnjem vzhodu in delih Južne Amerike.

Poročilo spodbuja države, naj ugotovijo, kje je pomanjkanje medicinskih sester ter investirajo v njihovo izobrazbo in delovna mesta.

Vodja ICN Howard Catton je na brifingu za novinarje prek videopovezave opozoril, da imajo tam, kjer primanjkuje medicinskih sester, pogosteje težave z visoko stopnjo okužb, odmerjanjem zdravil in višjo stopnjo smrtnosti. Poleg tega kadrovsko pomanjkanje izčrpava obstoječe medicinske sestre.

Mary Watkins, ki je pri predstavitvi poročila predstavljala triletno globalno kampanjo Nursing Now, je ob pandemiji covida-19 pozvala k naložbam v teste za novi koronavirus za zdravstvene delavce. "Zelo velik delež zdravstvenih delavcev ne hodi na delo, ker se boji, da se je okužil, a tega ne more dokazati," je dejala.

Catton pa je poudaril, da so napadi na zdravstvene delavce, ki se borijo s covidom-19 popolnoma nesprejemljivi, so pa posledica tega, da ljudje ne poznajo njihovega dela in premajhnih prizadevanj držav za njihovo zaščito. Menil je še, da bo pandemija morda spremenila pogled na pomen medicinskih sester in s tem naredila poklic privlačnejši.