'To so poskusi diskreditacije. Sanja se mi ne, za kaj gre tokrat'

Predsednik vlade Robert Golob je na novinarsko vprašanje o tem, da naj bi bil neuradno v predkazenskem postopku, ponovil, da o preiskavi Policije in tožilstva ni vedel ničesar. Zanjo je namreč izvedel šele iz medijev. "Vendar pa vem, da je bilo še v predvolilnem času vloženih več poskusov, s katerimi so me skušali prek represivnih organov diskreditirati," je dejal.

Da je bil sicer tudi prek medijev obveščen o več podobnih poskusih, od ovadbe zaradi plače, ki jo je prejemal, do ovadbe zaradi poslov Gen-I v Črni gori in Srbiji. "Sanja se mi ne, za kateri primer gre tokrat. Ne dvomim pa, da bodo organi ustrezno ukrepali in preučili stvari," je odgovoril Golob, ki ob tem zagotavlja, da bo z organi, ko in če bo za to napočil čas, polno sodeloval. "A do zdaj me ni še nihče na noben način obvestil o katerem od teh postopkov," je dodal.

Ob tem se je soočil tudi z očitki zdaj že nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar, da si je prizadeval, da se na vrh Nacionalnega preiskovalnega urada vrne Darko Muženič. Slednji je bil, kot je ocenil premier, ena prvih žrtev pretekle vlade: "Gre za človeka, ki je bil nezakonito razrešen z enim samim namenom: da se ta funkcija prevzame s strani politike."

"Ker je bila razsodba sodišč v tem primeru že znana, sem pozval, naj se jo čim hitreje implementira," je pojasnil. Muženič se namreč kljub razsodbi še ni vrnil na svoje prejšnje delovno mesto, prav tako pa se je, kot je opomnil premier, podobno zgodilo tudi ob nezakoniti razrešitvi direktorice RTVS. Tudi pri njej je namreč sodišče že razsodilo, da jo morajo vrniti na njeno delovno mesto. Vendar pa se to ni zgodilo. "S procesnimi manevri se lahko zelo dolgo izogibaš roki pravice," je bil jasen.

Poudaril je, da to ni bil politični pritisk. In da ob tem še vedno verjame v pravno državo.

Znova je naslovil tudi očitke o domnevnem političnem vmešavanju v Policijo. Kot je dejal, Knovs med obiskom Policije ni odkril kršitev glede delovanja Miloša Milovića. Pojasnil je, da Milović ni svetovalec in da je služba za varovanje zaposlena na generalnem sekretariatu. "Ni me strah, da bi prišlo do razkrivanja kakršnih koli podatkov, ker jih ni. Prav tako me ni strah, da bi prišlo do kakšnih koruptivnih tveganj. Vse skupaj se je namreč zaključilo na enem sestanku, kjer je delil izkušnje z nami," je zagotovil.

Kasneje je bil sicer povabljen na operativni sestanek med Policijo in generalnim sekretariatom ob prenosu službe, ko je generalna sekretarka v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava tudi vprašala, če ga moti, da je na sestanku prisoten Milović, je pojasnil. "Če bi ga motilo, bi pričakoval, da bi nas opozoril takrat. Opozarjati šest mesecev kasneje se mi pa zdi nekoliko neodgovorno," meni.

'Nisem še razmišljal o kandidatih za notranjega ministra, z nobenim se tudi še nisem sestal'

Povedal je, da jih je odstop notranje ministrice presenetil. "Še bolj kot mene je presenetila kolege v vladi, ki niso vedeli, da obstaja ta možnost, in tudi poslance v koaliciji," je dejal.

O tem, kdo bi lahko Bobnarjevo nasledil na čelu notranjega ministrstva, sicer še ni razmišljal. Z nobenim kandidatom se tudi še ni sestal. "V tem trenutku nimam nobenega imena," je zagotovil.

Prav tako neznanka ostajajo tudi ostala imena ministrov, ki bi zasedla nove resorje. Tudi s temi kandidati se še ni srečal, je priznal premier, bo pa to naredil že prihodnji teden. Zaslišanja novih ministrov pa bi sicer lahko na dnevni red prišla v drugem tednu novega leta.

Reševanje zdravstva in gospodarstva? 'Rešitve ne bodo prišle čez noč'

Golob je komentiral tudi težave v zdravstvu. "Zdravstvo je pred kolapsom, pred tem ne bežimo. A pričakovati, da bomo težave rešili čez noč, je iluzorno," je bil oster. Zdravstvenemu ministru Danijelu Bešiču Loredanu je stopil v bran. Izpostavil je namreč, da so že v predvolilni kampanji poudarjali težave zdravstva in da so ga zato tudi postavili na prvo mesto. Naštel je tudi ukrepe, ki so jih že sprejeli, med drugim tudi interventni zakon za skrajšanje čakalnih vrst.

"Delo se je začelo," je bil jasen. Reformo so napovedali za leto 2024, saj bodo prihodnje leto namenili iskanju ustreznih rešitev za težave. "Želimo pripraviti paket, ki bo celostno naslavljal težave in bo deloval." V vmesnem obdobju pa da bodo vpeljevali manjše spremembe.

Ob tem je izpostavil, da rešitve ne bodo prišle čez noč. "To ne obstaja. In nihče ni napovedal, da bo zdravstvo rešeno v polovici leta delovanja vlade," je dejal.

Kaj pa gospodarstvo? Prav danes je državni zbor zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki ga je v sodelovanju z gospodarstvom pripravila vlada, prižgal zeleno luč. "Položaj gospodarstva se lahko rešuje le z ukrepi na evropskem nivoju. Ti bodo končno sprejeti in potrjeni v ponedeljek," je izpostavil.

Meni sicer, da je popolnoma vseeno, na kateri ravni bo postavljena cenovna kapica. Višino se namreč, kot je poudaril, vedno spremeni. "Pomembno je, da imamo regulatorni ukrep. Vsi mehanizmi morajo biti fleksibilni in to smo tudi odločili: vsi mehanizmi, ki se tičejo kapic in intervencij na trgu, so fleksibilni," je zagotovil.

Pa tudi, da se mora odvisnosti od ruskega plina rešiti celotna Evropa: "Ena rešitev pri tem je platforma za skupne nakupe zemeljskega plina s strani Evropske komisije, ki bo pozvala vsa velika energetska evropska podjetja, naj se tej platformi priključijo in skupaj iščejo rešitve za nabavo plina v prihodnje, druga pa je usmeritev v obnovljive vire energije. To sta srednjeročni rešitvi."

Razume sicer poziv slovenskega gospodarstva, ki opozarja, da so ukrepi nezadostni, ker so preveč zapleteni. "Vendar pa birokracija težko sestavi nekaj, kar bi bilo enostavno," je dodal.