To so slovenski politiki, ki so jim očitali plagiatorstvo pri diplomah ali magisterijih

V preteklosti so tako v tujini kot pri nas med politično srenjo razkrili več plagiatov. Ti so se pojavili tako pri različnih govorih politikov kot pri akademskih delih.

V Sloveniji so zdaj razkrili, da naj bi bila plagiat magistrska naloga novoimenovane ministrice za izobraževanje Klavdije Markež.

Borut Ambrožič

Borut Ambrožič je bil poslanec Pozitivne Slovenije, ko se je razkrilo, da je njegova magistrska naloga plagiat. Več kot petino vsebine svojega magisterija je prepisal iz diplomskega dela študentke ljubljanske ekonomske fakultete Klementine Jezeršek. Najprej so ga izključili iz stranke Pozitivna Slovenija, nato mu je senat mariborske pravne fakultete odvzel naziv magistra znanosti.

Ambrožič je vseskozi zavračal očitke in pojasnjeval, da je podobnost del nastala, ker je tematika azbestoze slabo in ozko raziskana, tako da sta se oba avtorja opirala na enake vire.

Branko Marinič

Takratni poslanec SDS Branko Marinič se ni ujel v past plagiatorstva, ampak so mu očitali in dokazali goljufanje pri izpitu iz nemščine. Tožilstvo je dokazalo, da je namesto njega izpit opravljal nekdo drug. Sodišče ga je spoznalo za krivega napeljevanja h kaznivemu dejanju ponarejanja listin in ga obsodilo na pet mesecev pogojne kazni s preizkusno dobo enega leta.

Na sojenju je sodnica med drugim Mariniču narekovala stavke v nemščini, tudi profesorica se Mariniča ni spomnila in je dejala, da je bil na izpitu bil njegov drug. Marinič je nato odstopil s poslanske funkcije.

Franc Kangler

Zaradi očitkov, da je njegova diploma plagiat, so Francu Kanglerju na DOBA Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije Maribor, odvzeli strokovni naziv. S strokovnimi pregledi so sicer na Kanglerjevi strani dokazovali, da njegova diploma ni plagiat. Eno od treh izvedenskih mnenj je takrat izdelal profesor Milan Ojsteršek, ki je ocenil, da je Kangler v diplomski nalogi res prepisoval, a je vse to ustrezno označil.

Ivan Simčič

Takratni poslanec DeSUS Ivan Simčič pa se je zapletel v afero o ponarejenem spričevalu. Simčič se je leta 1994 z domnevno ponarejenim spričevalom Gostinsko-turistične šole v Sarajevu najprej vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer v treh šolskih letih ni opravil niti enega izpita. Leta 1997 je sledil prepis na Filozofsko fakulteto in tam je leta 2006 tudi diplomiral. Nato naj bi vojaški obveščevalci ugotovili, da je srednješolsko spričevalo Ivana Simčiča ponaredek, zato je leta 2007 izgubil službo častnika Slovenske vojske.

Pod sporno spričevalo je bil podpisan Milan Šakota, nekdanji ravnatelj sarajevske srednje šole za gostinstvo, kljub temu, da je Simčič trdil, da srednje šole ni obiskoval v Sarajevu, pač pa v Opatiji. Ne na sarajevski ne na opatijski šoli zapisov, da je Simčič obiskoval njihovo šolo, niso imeli.

Alenka Bratušek

Nekdanji premierki in zdajšnji poslanki ZaAB Alenki Bratušek so očitali, da je plagiat njeno magistrsko delo. Bratuškova naj bi namreč v svojo 88 strani dolgo nalogo iz vladnih gradiv, ne da bi navedla vir, v celoti prepisala štiri strani. Navedla pa naj bi 16 virov, ki jih v nalogi sploh ni uporabila.

Na ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV) so nato sprožili postopek, v katerem pa so ugotovili, da njena magistrska naloga v nobenem pogledu ni plagiat ali akademsko prisvajanje rezultatov tujega dela. Milan Brglez (trenutni predsednik državnega zbora), ki je vodil postopek, je takrat dejal, da se na podlagi statuta v tem primeru lahko "pogovarjamo zgolj o obtožbah za plagiatorstvo in o ničemer drugem". Bratuškova je takrat sicer napovedovala, da bi odstopila s položaja premierke, če bi plagiatorstvo dokazali.

Danijel Krivec

Poslancu SDS Danijelu Krivcu so očitali, da je plagiat njegova diploma, a je postopek odvzema strokovnega naslova senat ljubljanske fakultete za elektrotehniko ustavil, saj za odvzem ni razlogov.

Krivčeva diploma namreč ni plagiat. Nekateri mediji so navajali, da naj bi bila Krivčeva diploma podobna diplomskemu delu diplomanta Višje strokovne šole za elektroenergetiko Stojana Kraglja.

Bojan Kekec

Državni svetnik Bojan Kekec, ki je član stranke SDS, se je prav tako zapletel v afero s plagiatorstvom, a njegovo ime je bilo oprano krivde, saj je komisija mariborske fakultete za energetiko, ki je preverjala avtorstvo, ugotovila, da njegova magistrska naloga ni plagiat.

Na prvi pogled naj bi namreč naloga izgledala kot prepis spletnih virov, prav tako naj bi pozabil navesti nekaj virov, je takrat poročal Večer. Kekec je obtožbe takoj zanikal. Kot je takrat dejal, gre tudi za neupravičeno diskreditacijo mentorja in fakultete.

Mitja Meršol

Spornost diplomskega dela so očitali tudi takratnemu poslancu Pozitivne Slovenije Mitji Meršolu. Namreč, leta 1996 je napisal knjigo ''Američani kar tako''. Leto kasneje je knjigo preoblikoval še v diplomsko nalogo. Tej manjka obvezno kazalo, seznam literature pa obsega le devet virov.

Ne Meršolu ne njegovi mentorici Manci Košir ne Fakulteti za družbene vede se to ni zdelo sporno, saj gre vendarle za avtorsko delo iste osebe. NA FDV so takrat dejali, da je Meršol že ob prijavi diplomske delo navedel, da bo knjiga del naloge.