Ministrstva so tudi posebej predstavila svoje načrte za delo, vlada pa je začela tudi obiske na terenu. Najprej je obiskala Bovec, zatem pa Prekmurje. V javnosti uživa visoko podporo, ki se je v minulih treh mesecih gibala od 59 do 61 odstotkov. Opozicija pa je že napovedala, da bo vladi pod prste gledala vlada v senci.
Kako kažejo raziskave javnega mnenja?
Inštitut za raziskavo medijev Mediana pa je ob 100-dnevnici vlade za POP TV pripravil javnomnenjsko raziskavo. Na vprašanje, kako ocenjujejo delo nove vlade v primerjavi s prejšnjo, dobra petina meni, da sedanja vlada dela bolje. Skoraj tretjina vprašanih je odgovorila, da enako, 15 odstotkov da slabše, slaba tretjina dela ne more oceniti, oziroma ne ve odgovora.
Anketirance je najbolj prijetno presenetil minister za šolstvo in šport Milan Zver, s šolsko reformo, in sicer vprašljivo rešitvijo spora na osnovni šoli Bršljin. Sledita minister za javno upravo Gregor Virant in minister za zdravje Andrej Bručan. Najbolj je anketirance razočaral finančni minister Andrej Bajuk. Sledi mu minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, na tretjem mestu te lestvice pa je, zanimivo, za večino najboljši minister Milan Zver.
Manjkajoče milijarde
Vlada ugotavlja, da po oceni stanja v letošnjem proračunu, kot je bil podedovan, manjka okrog 70 milijard tolarjev sredstev, saj v proračunu niso načrtovani nekateri nujni izdatki. Z njegovim rebalansom - ta bo za proceduro pripravljen verjetno v aprilu - bo zato nujno znatno prerazporejanje sredstev, drugačno določanje prioritet ter iskanje rezerv ob upanju, da bodo tudi prihodki nekoliko večji, je napovedal predsednik vlade Janez Janša.
Tako naj bi med drugim v proračunu manjkalo skoraj 18 milijard tolarjev v postavkah ministrstva za šolstvo (predvsem za plače), pa tudi znaten del sredstev za plače v javni upravi ter sredstva za schengenske obveznosti. Načrtovan proračunski primanjkljaj v višini približno 112 milijard tolarjev naj bi zmanjšali, saj je ta zelo blizu meje tveganja glede izpolnjevanja maastrichtskega kriterija.
LDS se brani
Nekdanja vodilna vladna stranka LDS, ki ji pripada nekdanji premier Anton Rop, je v odzivu na te trditve poudarila, da gre za pavšalne in napačne ocene. Javnofinančni položaj je po njihovem boljši od načrtovanega. Prihodki v letošnjem proračunu bodo namreč po ocenah za 36 milijard tolarjev višji od številk v sprejetem proračunu, s predlagano prodajo dodatnega premoženja v višini 2,3 milijarde tolarjev pa naj bi bilo prihodkov skupaj skoraj 39 milijard tolarjev več.
Prizadevanja za znižanje inflacije
Sicer pa sta v programu dela za leto 2005 po mnenju predsednika vlade Janše najzahtevnejša cilja izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev in doseganje pogojev za vstop Slovenije v Evropsko monetarno unijo ter zagotovitev učinkovitega črpanja sredstev iz evropskih skladov. Maastrichtski kriteriji, od katerih Slovenija nekaterih še ne izpolnjuje, so po mnenju vlade zelo zahtevni. Inflacijo bomo morali spraviti krepko pod tri odstotke.
"Družinska" vlada
Med poglavitnimi ukrepi vlade v letošnjem letu so posebej izpostavljeni ukrepi za zmanjšanje negativnega demografskega trenda. Vlada si je za nalogo zadala omogočanje usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, vzpodbujanje starševstva in povečanje števila rojstev. Slabšanje demografske strukture, zmanjševanje števila prebivalcev ter njihovo staranje, posledično zmanjševanje aktivnega prebivalstva in rast števila upokojencev so namreč po prepričanju vlade dolgoročno najresnejši strukturni problem Slovenije. Med ukrepi bo šest ali sedem zakonskih in podzakonskih aktov, s katerimi bodo skušali izboljšati socialno okolje za družine, predvideni pa so tudi ukrepi na področju davčne politike.
Spremembe davčne zakonodaje?
Privatizacije največjih državnih finančnih inštitucij, Nove ljubljanske banke, Nove Kreditne banke Maribor in Zavarovalnice Triglav, vlada v letošnjem letu še ne načrtuje, bi pa naj že letos oblikovali modele privatizacije. Izboljšali naj bi davčno in administrativno okolje. Trg elektronskih komunikacij naj bi postal konkurenčnejši, vlada pa naj bi se že letos lotila dejanske liberalizacije energetskega trga. Med cilji pa je tudi gospodarnejša javna poraba.
Strateški svet za gospodarski razvoj je še pred novim letom svetoval vladi, naj zamrzne davčno reformo. Janša je povedal, da te ni bilo možno zamrzniti, čeprav bi bilo to dobro. Nova vlada je tako poskusila le omiliti negativne posledice tistih rešitev, ki niso dobre. Davčna zakonodaja, ki se je začela uporabljati z novim letom, je bila sicer sprejeta še v času prejšnje vladne koalicije. Zdaj posebna skupina pri ministrstvu za finance dela v smeri poenostavitve davčnih postopkov. Pripravljajo se tudi nekatere spremembe davčne zakonodaje, ki bodo odpravile večje anomalije. Ne gre sicer za novo davčno reformo - v to bo vlada po Janševi napovedi šla po temeljiti analizi stanja in ta zagotovo ne bo začela veljati s 1. januarjem prihodnjega leta.
Za vstop Hrvaške v Evropsko unijo
Izvajanje lizbonske strategije, v skladu s katero naj bi Evropska unija v prihodnjih letih postala najbolj konkurenčno gospodarstvo v svetovnem merilu, ostaja ena od ključnih prioritet vlade. Podpira tudi reformo lizbonske strategije, ki naj bi dala nov zagon izvajanju lizbonskih ciljev. Ob tem pa je poudarjeno, da je treba v okviru pogajanj o naslednji finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013 zagotoviti ustrezna sredstva za doseganje lizbonskih ciljev.
Slovenija je naklonjena širitvi Evropske unije. V primeru Hrvaške vlada ocenjuje, da je v strateškem interesu Slovenije, da južna soseda čim prej začne pogajanja za članstvo v EU in da začne uvajati evropske standarde. Drastično odlaganje pogajanj ni v interesu Slovenije, saj bi to poslabšalo okolje, v katerem morata državi urediti bilateralne odnose. Vendar pa mora hrvaška oblast zagotoviti polno sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Slovenija se na izjavo predsednika avstrijskega parlamenta Andreasa Khola, da Slovenija ni naslednica Avstrijske državne pogodbe (ADP), ni odzvala z diplomatsko noto, kar je bilo po nekaterih ocenah napačno. Slovenija ima danes v rokah močnejše adute za zaščito svojih manjšin kot prej, ko ni bila članica EU. Zato ne pomaga, če se prepiramo o političnih vprašanjih, ki ne vplivajo na položaj manjšine, meni Janša. Tisti del ADP, ki govori o zaščiti manjšin, tudi slovenske, pa velja; gre za mednarodno pogodbo, ki Avstrijo zavezuje. V zvezi z neuresničevanjem zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji pa poudarja, da je velik del tega zakona dejansko mrtva črka na papirju, vendar mora sosednja država spoštovati zakon, ki ga je sprejela. Slovenija bo to vedno zahtevala.
Možnost zamenjave visokih uradnikov brez dokazovanja krivdnih razlogov
Nekateri od zakonskih predlogov, ki jih je pripravila nova vlada, so dvignili že precej prahu. Tako spremembe zakona o javnih uslužbencih, ki jih je državni zbor že sprejel, vladi zagotavljajo možnost zamenjave uradnikov na najvišjih položajih v državni upravi brez predhodnega dokazovanja krivdnih razlogov. Niso zanikali govoric v javnosti, da bo s spremembami med prvimi moral oditi generalni direktor policije Darko Anželj. Novelo največji opozicijski stranki ocenjujeta kot podlago za izvajanje politično motiviranih zamenjav. 32 poslancev iz vrst LDS in ZLSD je zato 11. marca na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti novele. Po njihovem mnenju je namreč prvi člen sprememb zakona v nasprotju s petimi členi ustave. Vlada želi z novelo povečati politično odvisnost javne uprave, kar je nesprejemljivo, saj ustava poudarja zakonitost dela uprave, njeno neodvisnost in samostojnost, v zahtevi ugotavljajo vlagatelji.
Državni svetniki ne morejo poklicno opravljati svoje funkcije
Ministrski kabinet je začel tudi reševati vprašanje državnega sveta in njegovega obstoja. Tako je minuli četrtek glede nagrajevanja članov in predsednika državnega sveta poudaril, da ustava in veljavni zakon predsedniku DS ne dajeta podlage za poklicno opravljanje njegove funkcije. Hkrati so DS pozvali, naj čim prej uskladi svoj poslovnik z ustavo in zakonom, sicer bo vlada sama vložila zakonske popravke. Kot možno posledico pa je omenjeno tudi zmanjšanje proračunskih sredstev DS.
Vprašanje izbrisanih
Tudi Janševa vlada se ne more izogniti problemom, ki so se pojavljali že prej. Tako je skupina izbrisanih februarja gladovno stavkala, s čimer so želeli opozoriti na nerešeno problematiko izbrisanih. Z njo so seznanili tudi vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Erwana Fouereja. Vlada pa vztraja, da lahko vprašanje izbrisanih uredi le ustavni zakon. V skladu z njim naj bi se primeri obravnavali individualno, tam, kjer so pristojni organi dejansko naredili krivico posamezniku, pa se ta krivica tudi popravi. V tem primeru bi eventuelno prišlo tudi do izplačila omejene odškodnine. Vlada naj bi predlog ustavnega zakona vložila še letos.