Tokrat 'oslepel' radar pri ljubljanskih Fužinah

Jeseni 2012 je Maribor začel izvajati avtomatsko odkrivanje hitrosti vozil s 30 radarji po vsem mestu. Potem ko je sistem v samo 36 urah zabeležil 5000 prekrškarjev, je bilo več radarjev namerno zažganih in uničenih. Vse skupaj je šlo tako daleč, da je takrat pripeljalo do množičnih protestov in odstopa župana Franca Kanglerja.

Kangler je odšel, folklora uničevanja ohišij za stacionarne radarje, ki so se razširila po vsej Sloveniji, pa je ostala. O vandalizmu nad njimi smo poročali že iz več slovenskih občin, najpogosteje so tarča "škatle" v prestolnici. 

Radar pri Fužinah ujel skoraj 7000 prekoračitev hitrosti

V preteklem letu so bila stacionarna ohišja poškodovana v 16 primerih, po letošnjih prvomajskih praznikih pa je 'oslepelo" tudi okence ohišja na Zaloški cesti, ki lovi prehitre voznike, ki iz smeri vzhodne ljubljanske obvoznice in Fužin peljejo proti Mostam in centru mesta. Kot je razvidno iz fotografij, je storilec uporabil črn sprej, s katerim je prekril steklo ohišja, skozi katerega radarska naprava naredi fotografijo prehitrega vozila in voznika.

Operativna uporaba stacionarnega ohišja na Zaloški cesti 157 se je začela v drugi polovici oktobra 2023, prve meritve so začeli izvajati mesec dni pozneje. "Med 6. novembrom 2023 in letošnjim 4. majem je bilo na tej lokaciji zaznanih 6.871 prekoračitev hitrosti," so za 24ur.com odgovorili z Mestne občine Ljubljana (MOL). Evidence o morebitnih ponavljajočih se kršiteljih ob tem ne vodijo.

Pri preteklih poškodovanjih za 3.000 evrov stroškov

O novem primeru vandalizma so bili obveščeni v ponedeljek, 5. maja, po nekaj dneh je ohišje spet "spregledalo". "Natančna ocena škode se opravi za vsak primer posamezno in je odvisna od nastale poškodbe. Glede na povzročeno poškodbo se oceni, ali se stacionarno ohišje popravi ali ga je treba zamenjati. Za opremo imamo sklenjeno zavarovanje, zato v primeru poškodovanja tudi podamo prijavo škodnega dogodka za povračilo škode. Škoda na ohišju se sanira po pridobitvi ocene stroškov," opisujejo sosledje ukrepov.

Pri preteklih poškodovanjih so denimo nastali stroški v višini približno 3.000 evrov.

Zagrožena denarna ali zaporna kazen

Vsakokrat je poškodovanje stacionarnega ohišja prijavljeno tudi policiji. Kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari tako obravnava policija, ki tudi razpolaga s podatkom o morebitnih storilcih.

Povprašali smo jih, ali so zaradi zadnjega dogodka morda koga že obravnavali. "Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil in preverjanje okoliščin. O vseh ugotovljenih okoliščinah bo obveščeno pristojno državno tožilstvo," so nam odgovorili s Policijske uprave (PU) Ljubljana, ki v navedenem primeru preiskujejo sume storitve kaznivega dejanja po 1. odstavku 220. člena Kazenskega zakonika. "Kdor tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi neuporabno, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. Če je povzročena škoda velika, se storilec kaznuje z zaporom do petih let," narekuje ta.

26 ohišij, šest naprav

Prva stacionarna ohišja na območju Ljubljane so bila postavljena leta 2017, in sicer na Dolenjski, Roški, Slovenski in Celovški cesti. Danes ohišja, v katerih so izmenično nameščene stacionarne samodejne merilne naprave, stojijo na 26 lokacijah v mestu. Stacionarno ohišje je bilo postavljeno še na Bohoričevi ulici, vendar so ohišje preselili na novo lokacijo Zaloška 195 v Zalogu, ki pa še ni v operativni uporabi oziroma je v fazi vzpostavitve delovanja.

V ta ohišja se izmenično namešča šest stacionarnih samodejnih merilnih naprav za merjenje hitrosti, kolikor jih imajo v lasti na MOL-u. Imajo tudi dve mobilni tovrstni napravi, ki sta nameščeni v službenih vozilih mestnega redarstva.  

Komplet radarske naprave in ohišja stane 50 tisočakov

"Zadnjo stacionarno samodejno napravo za merjenje hitrosti so kupili leta 2023. Cena naprave je znašala 43.225 brez DDV-ja. Zadnja stacionarna ohišja so bila dobavljena lani, in sicer je cena stacionarnega ohišja znašala 6.770 brez DDV-ja," še odgovarjajo na ljubljanski občini. 

Pravijo, da na umirjanje prometa v mestu skušajo vplivati s preurejanjem prostora, urejanjem fizičnih ovir in ukrepi na terenu za zmanjšanje hitrosti, kot so redni nadzor, merilniki hitrosti in prikazovalniki "Vi vozite". O tem se usklajujejo s strokovnimi službami, četrtnimi skupnostmi, lokalnimi prebivalci.

"Tudi mestni redarji opozorijo na lokacije, na katerih redno zaznavajo prekoračitve hitrosti, prav tako spremljajo in analizirajo pogostost nesreč ter predlagajo preveritev ustreznosti tehničnih ureditev ali pa predlagajo kak ukrep. Prejemamo tudi pobude občanov in drugih uporabnikov prostora in jih, če je smiselno in možno, veliko tudi uresničimo," zaključujejo na MOL-u.