Ostaja minister: Janez Cigler Kralj prestal interpelacijo

Skoraj 16-urna razprava v Državnem zboru se je končala z neuspehom interpelacije proti ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju. Izmed 83 navzočih poslancev je predlog nezaupnice ministru podprlo 38 poslancev, proti pa jih je bilo 44.

Proti so glasovali tudi poslanci DeSUS, vzdržal se je le Jurij Lep. Ministra sta podprla tudi poslanca manjšin.

Takšno glasovanje je bilo pričakovano tudi glede na skoraj 17-urno razpravo. Vlagatelji interpelacije so v njej vztrajali, da je minister naredil toliko napak, da ne more več ostati na tej funkciji. Namesto da bi njegovo ministrstvo lani poleti aktivno pripravljalo domove za starejše na drugi val epidemije covida-19, je spalo, uvedba rednega testiranja na okužbo z novim koronavirusom pa je v domovih zelo zamujala, so poudarjali. Poleg tega minister ni pripravil ustreznih zakonskih predlogov za zajezitev širjenja virusa na delovnih mestih, dialog s socialnimi partnerji je bil neustrezen, kot sporno pa so izpostavljali tudi dodelitev sredstev na razpisu ministrstva Zavodu Iskreni.

Minister Cigler Kralj je v svojem sklepnem nastopu pred poslanci glede rednega testiranja na okužbo z novim koronavirusom dejal, da je takoj po znanih ugotovitvah glede kakovosti hitrih testov 19. novembra lani pozval vodstva domov k testiranju vseh zaposlenih. Prav tako je zavrnil očitke na račun socialnega dialoga. Hvaležen je socialnim partnerjem za sodelovanje v težkih časih, z njimi pa usklajujejo tudi številne zakonske predloge, ki bodo prišli na klopi poslancev v prihodnosti, je napovedal.

Opozicija: Minister odgovoren za vdor virusa v domove starejših

Po prepričanju Braneta Golubovića (LMŠ) je Cigler Kralj zaradi zanemarjanja opozoril stroke in prepočasnega ukrepanja odgovoren za hitro širjenje covida-19 na delovnih mestih in v domovih za starejše. Kot meni, ima opustitev dolžnega ravnanja tudi znake kaznivega dejanja, obenem pa minister nosi objektivno in subjektivno politično odgovornost. Ministru je očital tudi, da s svojim odgovorom na očitke iz interpelacije išče izgovore in prelaga odgovornost za svoje napake ali neuspehe na druge. Okuženim ali tistim, ki so bili v tveganem stiku, bi morala država nameniti 100-odstotno nadomestilo plače, v domovih za starejše pa bi morali poleti zagotoviti dodatne kapacitete za izolacijske prostore in organizirati obvezno testiranje, je bil jasen poslanec.

Soniboj Knežak (SD) je pri neučinkovitem ukrepanju za zajezitev covida-19 v domovih za starejše kot eno najbolj spornih odločitev izpostavil, da okuženih stanovalcev domov niso selili na ločene lokacije. Opozoril je tudi na prepočasno uvedbo obveznega testiranja v domovih in neprimerno nagraditev zaposlenih v prvih bojnih vrstah v času epidemije. V SD ministru očitajo tudi, da ne more ali ne želi stopiti v konflikt s predsednikom vlade Janezom Janšo in se "jasno in glasno zavzeti za resor, ki ga vodi", zato da se vlada obdrži na položajih. Kot je napovedal Knežak, bo vseh 12 poslancev SD podprlo interpelacijo Ciglerja Kralja. Njihov poslanec Dejan Židan je sicer ob vložitvi predloga sprva napovedal, da interepelacije ne more podpreti, nato pa je vendarle glasoval za.

Po navedbah Primoža Siterja (Levica) je dejstvo, da je Slovenija z okoli 4000 smrtmi bolnikov s covidom-19 na tretjem mestu v Evropi, mogoče v velikem deležu pripisati napakam, ki jih je naredil Cigler Kralj. Minister ni zagotovil, da bi se okužene stanovalce domov starejših izoliralo zunaj domov, zato so se ti spreminjali v zasilne bolnišnice brez primerne opreme in kadrov, poletje pa je prespal in domov ni pripravil na drugi val, je prepričan Siter. Opozoril je tudi, da je v drugem valu bistveno manj ljudi delalo od doma in da zaposleni kljub okužbi ali tveganemu stiku zaradi strahu pred izgubo dohodka niso bili motivirani, da ostanejo doma. Ob tem je navedel še, da delodajalci pogosto ne želijo potrditi, da je do okužbe prišlo na delovnem mestu.

Vojko Starović (SAB) je ministru očital dvoličnost in izpostavil, da skoraj 60 odstotkov od okoli 4000 umrlih oseb s covidom-19 predstavljajo stanovalci domov za starejše. Ob tem se po njegovih navedbah zavedajo, da ni vse v rokah Ciglerja Kralja, vendar po Starovićevih besedah ni bilo slišati, da bi se "jasno uprl zgrešenim in neustreznim ukrepom, ki sodijo pod njegov resor, in tudi da bi se bolj odločno zavzel za ljudi". Ukrepi so bili pozni in neustrezni, je ocenil poslanec. Ob tem je opozoril tudi na po njegovem mnenju neustrezno voden socialni dialog, na številna kukavičja jajca v protikoronskih paketih in tudi na dodelitev 130.000 evrov sredstev na razpisu ministrstva Zavodu Iskreni, katerega soustanovitelj je bil tudi minister Cigler Kralj.

Po besedah Jurija Lepa (DeSUS) gledajo na razloge za interpelacijo z mešanimi občutki. "Verjamemo, da kot minister, ki je vajeti prevzel ob zelo nehvaležnem času in ki je prevzel izjemno zahteven resor, svoje delo opravlja dobro in vestno," je dejal Lep, po besedah katerega bi morale svoj del odgovornosti prevzeti tudi prejšnje vlade. "A vprašanja odgovornosti za dejanja, ki so mu očitana, ostajajo. In ker obstaja očitek, je zmanjšano tudi zaupanje v vodenje tako pomembnega resorja," je dejal Lep. Omenil je tudi očitek o dodelitvi sredstev na razpisu Zavodu Iskreni. So pa v DeSUS prepričani, da Cigler Kralj ni tisti, ki bi si med prvimi zaslužil interpelacijo, "so ministri, ki bi morali pojasniti marsikatero odločitev pred tem državnim zborom".

Zmago Jelinčič (SNS) pa meni, da si Cigler Kralj ni zaslužil interpelacije. Interpelacijo ministra je označil za politični akt, ki da zamegljuje nesposobnost koalicije KUL, da bi "karkoli izpeljala". Poudaril je, da so izplačila s področja družinskih ukrepov v letu 2020 najvišja v zadnjih 10 letih in da ne drži, da minister Cigler Kralj za domove za starejše ni naredil nič. V 15 letih pred njegovim prihodom na ministrstvo za delo se ni zgradil noben dom, zdaj pa se zagotavlja dodatnih 30 milijonov evrov za gradnjo petih novih domov in dokončanje dveh obstoječih. Med drugim pa je bil kritičen do sistema socialne pomoči pri nas, števila zaposlenih na ministrstvu in dela zaposlenih na centrih za socialno delo.

Poslanca narodnih skupnosti stališča v okviru stališč poslanskih skupin na današnji seji DZ nista predstavila.

Koalicija interpelacije ni podprla

V koalicijskih SDS, SMC in NSi so prepričani, da minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj dela dobro in da je celotna vlada v danih razmerah naredila največ, kar je lahko. Pri tem so kritični do prejšnjih vlad in nevlaganja v domove za starejše. Interpelacije ministra pa ne bodo podprli.

"Interpelirate ministra v vladi, ki je na področju dela, zaposlitev, socialnih vprašanj, družine, invalidov in drugih ranljivih skupin naredila izjemne premike in pomagala z ukrepi mnogim in to v enem samem letu," je poudarila poslanka SDS Eva Irgl. Po njenih besedah bi preprečili mnoge žalostne dogodke, če bi vlade, v katerih so sodelovale tudi stranke današnje opozicije, v zadnjih letih vlagale sredstva v ustrezno grajene domove, a so jim bili po njenih besedah pač pomembnejši nekateri drugi programi in vsebine. "Lahko rečemo, da je šlo za pravo uzurpacijo ministrstva s strani ene stranke, kar je za sabo pustilo leta zgrešenih politik na tem področju," je ugotavljala. Aktualna vlada pa je po njenih besedah v danih razmerah in ob osebju, ki je bilo na voljo, storila največ, kar je lahko. Socialni dialog pa poteka na zelo visokem nivoju, je zagotovila Irglova.

Tudi Mojca Žnidarič iz SMC je podobno ocenila, da je današnja interpelacija "zaznamovana s poskusom zlorabe izjemnih okoliščin za reinterpretacijo dogodkov, ki v tem primeru kažejo na pasivnost prav vseh dosedanjih vlad do ene najbolj ranljivih družbenih skupin, to je starostnikov". Poudarila je, da podpirajo aktivnosti Ciglerja Kralja, s katerimi bo v prihodnje lažje zagotavljati oskrbo in nego starejših, izrekajo mu tudi podporo pri projektu izgradnje dodatnih kapacitet z dnevnimi centri in enotami za začasne namestitve. Za SMC je pomembno predvsem to, da je delovanje ministra za delo zakonito in transparentno, kar izhaja tudi iz njegovih dosedanjih pojasnil o očitkih.

"Tisti, ki so razglasili epidemijo in potem zbežali, nam zdaj očitajo, da smo zavozili," je ugotavljal Jožef Horvat iz NSi. Opozoril je tudi, da se v slovenski politiki in družbi v zadnjem obdobju vse pogosteje pojavljajo pozivi k izključevanju in sovražnosti ter celo napadi na organizacije ali posameznike. "Buldožerski napad na Janeza Ciglerja Kralja v namišljeni aferi, v kateri so sproti brutalno obračunali še z Zavodom Iskreni in katoličanom očitali mračnjaštvo, nazadnjaštvo", pa je treba po njegovih besedah razumeti kot odvračanje pozornosti od "fiaska z vložitvijo in nato umikom, ponovno vložitvijo in končno s klavrnim propadom konstruktivne nezaupnice proti aktualni desnosredinski vladi". Kot je še dejal Horvat, pa je občutek tudi, "da mora NSi za svoje izjemno uspešne kamniške zgodbe, ki so rezultat v zaupanju ljudi v NSi, danes v DZ doživeti maščevanje".

Iva Dimic (NSi) je dejala, da je NSi že v preteklosti izpostavljala slabe razmere v domovih za starejše in pozivala k rešitvam, pa njihovi predlogi niso bili sprejeti. Slovenija je ena od najstarejših družb v Evropi, minister pa v enem letu ni mogel rešiti vseh težav, ki so se nakopičile skozi leta, je dejala.

Z njo se je strinjal poslanec SDS Jožef Lenart. Več smrtnih žrtev zaradi covida-19 je tudi zaradi velikega deleža starostnikov, v domovih pa jih je veliko s pridruženimi boleznimi, tako da so imeli malo možnosti za zmago v bitki s covidom-19, je dejal. Toda če prostori v domovih ne bi bili v tako slabem stanju, kar pa ni krivda aktualnega ministra, po njegovih besedah ne bi bilo toliko umrlih.

Opozicija ministru očita, da v enem letu ni storil tega, kar ni bilo storjenega prej v treh desetletjih, pa je dejala Mateja Udovč (SMC). A na področju dolgotrajne oskrbe je naredil največ, je poudarila.

Cigler Kralj je sicer poudaril, da se kot minister zaveda velike odgovornosti in moralne dolžnosti, da področje celovite oskrbe starejših uredijo in jo vzpostavijo kot eno od prioritet te države. Z ekipo pa je storil resnično vse, kar je bilo v njegovi moči, da so epidemijo v domovih starejših obvladovali v okviru danih razmer in možnosti, je zagotovil. Med drugim je opozoril tudi, da je ob prvem valu epidemije primanjkovalo zaščitnih sredstev, saj so bila skladišča zaščitne opreme prazna in da je vlada takoj začela postopke nakupov.

Kot je poudaril glede očitkov o dodelitvi sredstev na razpisu Zavodu Iskreni, so sredstva na razpisu prejele številne nevladne organizacije, a je bila izpostavljena le ena. Pojasnil je, da se je iz vseh organov zavoda izključil pred nastopom ministrske funkcije. Izpostavil pa je tudi odziv krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS, da samo dejstvo, da je resorni minister nekoč bil soustanovitelj zavoda, zakonsko ne predstavlja ovire, da zavod ne bi smel prejeti dotacije ministrstva. Sicer pa so po njegovih besedah vso dokumentacijo predali pristojnim organom in upa, da se bo zadeva čim prej zaključila.

"Medtem pa - ne delajmo si utvar - se ne bo zaključila nebrzdana in neosnovana gonja proti meni kot predstavniku politične opcije, ki zagovarja krščansko-demokratske vrednote, kot so svoboda, pravičnost, solidarnost ter spoštovanje človekovega dostojanstva. Kot pokončen zagovornik dediščine tiste Evrope, ki jo imenujemo jedrna, na kateri je osnovana EU," je dodal Cigler Kralj.

Sicer je minister zagotovil, da se v svojih izjavah, intervencijah in ravnanju vselej zavzema "za delavce in njihovo dostojno plačilo, ob doslednem zavedanju pomena socialnega dialoga, trdnega gospodarstva in blaginje za vse". Ministrstvo je pripravilo številne ukrepe, s katerimi jim je uspelo zajeziti oziroma omiliti posledice epidemije za državljane in gospodarstvo in tudi socialni dialog je bil visoko na lestvici prioritet njegovega ministrstva in te vlade, je dejal.

Spomnil je na osem paketov interventne zakonodaje in poudaril, da je bila usmerjena v zaščito in pomoč vsem, ki jih epidemija nesorazmerno prizadela in teh ni malo. "S sprejetimi interventnimi ukrepi smo uspeli preprečiti prehudo gospodarsko krizo in pretirano rast brezposelnosti," je dejal Cigler Kralj. Kot vladna ekipa pa so po njegovih navedbah s sprejetimi ukrepi ohranili skoraj 300 tisoč delovnih mest. "Stotisočerim družinam smo pomagali, skupnostim in najranljivejšim, ki smo jim omogočili solidarnostne dodatke," je med drugim dejal.

Med ključnimi ukrepi na področju trga dela je izpostavil subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, povračilo nadomestila plače za čakanje na delo doma, začasno denarno nadomestilo za brezposelne osebe, kadrovsko krepitev zavoda za zaposlovanje, razširitev in prilagoditev programov aktivne politike zaposlovanja in dodatek za vse osebe, ki so izgubile delo v času po razglasitvi epidemije.