Klakočar Zupančičeva: (ne)preverjanje prisotnosti v DZ je neetično

Neudeležbe poslancev na sejah so različne, poslovnik namreč razlikuje med udeležbo poslancev na sejah državnega zbora in med navzočnostjo poslancev pri odločanju na seji oziroma glasovanjem. Tudi posledice neudeležbe bi morale biti različne, a se tudi teh ni upoštevalo oziroma se jih je razlagalo v korist poslancev.

Če se poslanec ne udeleži seje ter se za svojo neudeležbo vsaj en dan prej ne opraviči, mu po pravilniku ne pripadajo plača, regres za hrano med delom in povračilo stroškov na delo in z dela. A kaj, ko trenutna praksa državnega zbora za navzočnost poslancev pri preverjanju z glasovanjem določa preverjanje prisotnosti šele pri tretjem glasovanju, pa še to samo, če DZ ni sklepčen, torej je prisotna manj kot polovica poslancev. Prisotnosti na sejah se praviloma sploh ni preverjalo, je zapisano v dokumentu, ki smo ga neuradno pridobili v uredništvu 24ur.com.

Do tretjega glasovanja na sejah pride le, če seja na prvem ni sklepčna, in se zato razpiše drugo glasovanje, ki se opravi takoj po prvem. Če tudi takrat seja ni sklepčna, se 10 minut za tem izvede še tretje glasovanje. Če tudi takrat zbor ni sklepčen, predsedujoči sejo prekine in določi, kdaj se bo nadaljevala. 

Odsotnosti se praviloma ni preverjalo

Ker se neupravičene prisotnosti ni preverjalo, bi lahko to pomenilo, da so plačilo za delo, nadomestilo za prevoz in regres za hrano dobili tudi poslanci, ki jih v službi sploh ni bilo in se za izostanek niso opravičili oziroma so brez tega denarja ostali le v primeru, da tudi tretje glasovanje ni bilo sklepčno. Da je poslanec ostal brez 'dnevnice', je pred seboj tako imel tri varovala, in sicer: opravičeno odsotnost, tretje glasovanje in nesklepčnost državnega zbora tudi na tretjem glasovanju. 

"V praksi to dejansko pomeni, da se poslancu ni treba opravičiti in mu ni treba prisostvovati na seji državnega zbora, če se na seji ne bo odločalo. Če se bo na njej odločalo, pa ga dodatno varuje domneva, da bo na seji prisotnih dovolj drugih poslancev, da bo državni zbor sklepčen in bi lahko odločal," je zapisala predsednica DZ. Zaradi varoval se po mnenju Klakočarjeve ne izpolnjuje namena 97. člena poslovnika, kjer je zapisano, da se neopravičeno odsotnemu poslancu sankcija izreče ne glede na to, ali se je na seji glasovalo ali ne, kolikokrat se na seji glasuje in ali je državni zbor sklepčen. 

"Taka praksa je ne samo nepravilna, saj je v nasprotju z določili poslovnika in ne sledi njegovemu namenu, ampak tudi zelo negativno vpliva na ugled državnega zbora," je še omenila v dokumentu in dodala, da je taka argumentacija pravno zgrešena, nemoralna, neetična in spodbuja neopravičene odsotnosti.

Kaj pa javno obveščanje DZ o neopravičenih izostankih?

 Ali je Klakočarjeva storila prav, ko je DZ med sejo konec junija obvestila, kdo od poslancev se ji za odsotnost ni opravičil? Tudi to vprašanje je predsednica Klakočar Zupančičeva naslovila na komisijo. 

V prošnji za tolmačenje je tudi zapisala, da se je sicer na sejah redno izvajala praksa, da predsednik navzoče obvesti o tem, kdo je opravičeno odsoten, nikoli prej pa se ni navajalo poslancev, ki so na seji tudi manjkali, vendar svoje odsotnosti niso opravičili. Po poslovniku za beleženje prisotnosti oziroma odsotnosti poslanca ni pomembno, če je bil državni zbor na tretjem glasovanju sklepčen ali ne, je zapisala Klakočarjeva. 

Poslovnik v osmem poglavju niti ne postavlja pogojev o številu morebitnih glasovanj. V skladu s tem jo zanima, če udeležba poslanca na sejah pomeni isto kot navzočnost poslanca na glasovanju, in če ali je bila potem dosedanja praksa sankcioniranja pravilna? 

Od komisije zahteva, naj ji, v kolikor njena praksa o javnem obveščanju o neopravičenih odsotnostih ni pravilna, posreduje oziroma navede ustrezno pravno podlago, na kateri ta odločitev temelji. V poslovniku namreč nikjer ni navedeno, da je bilo njeno poimenovanje neupravičeno odsotnih poslancev nepravilno. Če pravna podlaga ne obstaja, se predsednici zdi nedopustno, da se predsedujočega na ta način omeji, saj se ga s tem "poniža na raven poslovniškega trobila, ki za vodenje seje pravzaprav nima nobenega pravega pooblastila".

Če katera koli druga pravila ali kateri koli drug nižji pravni akt od poslovnika dovoljuje takšno prakso, se ga mora po mnenju Klakočarjeve uskladiti s poslovniškimi določbami, saj je nepraven, neetičen in nepravičen. V primeru pritrdilnega odgovora je torej predsednica v prošnji še enkrat zapisala, da je taka praksa v nasprotju z določili poslovnika in ne sledi njegovemu namenu, hkrati pa tudi zelo negativno vpliva na ugled državnega zbora. 

Nekateri poslanci nad novo prakso predsednice niso bili navdušeni in so dali pobudo, naj predsednica državnega zbora ne spreminja prakse. Navedeni poslanci so predsednici očitali kršitev poslovnika. 

Kakšna je prisotnost poslancev?

Prisotnost poslancev na sejah in glasovanjih redno merijo z orodjem za analizo in vizualizacijo parlamentarnih glasovanj, transkriptov in zakonskih predlogov v Državnem zboru Republike Slovenije Parlametrom.

Iz zadnjih podatkov na spletni strani Parlametra je razvidno, da so na glasovanjih skoraj vedno v celoti prisotne stranke Svoboda, SD in Levica, 77-odstotno udeležbo imajo v stranki SDS, 69-odstotno udeležbo ima stranka NSi, najmanjšo udeležbo, in sicer 61-odstotno, imata predstavnika italijanske in madžarske manjšine.