Za Tomca lanska pogodba o meji kot zavezujoč dejavnik sploh ne obstaja. Poleg tega ni po njegovem mnenju nikakršnih zgodovinskih okoliščin, ki bi mejo v Piranskem zalivu določale drugače kot po sredini. "Sklicevanje na neke zgodovinske okoliščine, na podlagi katerih bi bilo treba spremeniti mejo, je bil vzrok krvave velikosrbske agresije, katere bistvo je bilo v tem, da Miloševič in velikosrbski agresorji niso priznavali republiške meje kot državne, ampak so zahtevali nove etnične meje," je menil Tomac.
Tomac je pojasnil, da bo Hrvaška, dokler ne bo dosežen dokončni sporazum o meji med državama, še naprej zavračala slovenske pritiske, zlasti stališča, da tudi kopenska meja sodi v arbitražo.
Zunanji minister Rupel je namreč včeraj med opcijami, kaj storiti za rešitev nastalih zapletov v slovensko-hrvaških odnosih, omenil zamrznitev obstoječega stanja, ki bi ga lahko razglasili za začasno rešitev, dogovor o začasni veljavnosti parafiranega sporazuma o meji in nenazadnje arbitražo, ki bi zajela celoten sporazum o meji in "se je Slovenija ne boji", vendar meni, da ta iz več razlogov ni najboljša rešitev.
Tomac je poudaril še, da za Hrvaško ne obstaja "problem meje s Slovenijo, ampak problem tehničnega začrtanja meje in reševanje nekaterih manjših spornih problemov".
Rupel s stališčem, da tudi meja na kopnem sodi v arbitražo, po mnenju Tomca odpira nekatera vprašanja, ki se dotikajo samih temeljev suverenosti tako Hrvaške kot Slovenije, stališče pa bi lahko bilo precedens z zelo negativnimi posledicami za obe državi.
Tomac je kot "zelo nevarno" ocenil "tezo ministra Rupla", da bi bilo treba mednarodni arbitraži prepustiti tudi mejo na kopnem, če bo ta zahtevana za določitev meje na morju. "To pomeni dvomiti v mnenje Badinterjeve komisije, po katerem so nekatere republike nekdanje Jugoslavije dobile mednarodno priznanje," je dejal Tomac. Po mnenju Badinterjeve komisije iz leta 1991 meje med tedanjimi jugoslovanskimi republikami postanejo mednarodno priznane meje novonastalih držav.
Tomac je tudi zavrnil nekatere ideje, ki se pojavljajo v hrvaški politiki in medijih, da je treba odstopiti od parafiranega sporazuma o meji, o katerem sta se dogovorila premiera obeh držav Ivica Račan in Janez Drnovšek. "Ta sporazum, glede na to, da ni bil podpisan niti ratificiran, pravno ne obstaja, zatorej bi ga z odstopom od njega na nek način priznali," je še menil.
Račan in Picula zagovarjata možnost arbitraže
Hrvaški premier Ivica Račan se je na včerajšnje Ruplove izjave odzval z izjavo, da bo Hrvaška, če bo potrebno, pristala na arbitražo ali na zamrznitev statusa. Hrvaški zunanji minister Tonino Picula pa je mnenja, da je mednarodna arbitraža sprejemljiv način reševanja spora glede meje, če ne bo dosežena diplomatska rešitev na ravni obeh držav.
Hrvaška je za mirno reševanje problemov v Piranskem zalivu pridobila tudi hrvaške ribiče, kot svoj prispevek mirnemu reševanju pa bi morala to storiti tudi Slovenija, namesto da izziva na način, da slovenske ribiške ladje v kršenju konvencije ZN podpira tudi slovenska policija, je dejal vodja hrvaške diplomacije.
Slovenskim ribičem se Maloobmejni sporazum ne splača
Uradno in jasno stališče Slovenije do meje na morju so najbolj željno pričakovali slovenski ribiči. Koprski ribič Boris Glavina je po včerajšnjem sestanku slovenskih ribičev povedal, da so zadovoljni z odgovorom slovenske vlade, ki ga pričakujejo že 14 dni, zato so nameravali na zunanje ministrstvo poslati tudi protestno noto, da bi odgovorili na dogajanja.
Skupno stališče obeh vlad je, da bi moral Maloobmejni sporazum zaživeti čim prej. Vendar je pot še dolga, saj se račun ribičem za pet ladij, kot jih predvideva sporazum, ne izide. "Štiristo kil naj bi bila dnevna količina, ki bi finančno bila primerna, da se izide 24 ur dela na Hrvaškem. Torej pet ladij po štiristo kil, kar pomeni dve toni na dan. Letna boniteta je 50 ton, kar pomeni, da bi lahko šli 25-krat na morje po pet ladij. 25-krat pet ladij je 125-krat, kar delimo z 20 naših ribiških čolnov, kar pomeni, da bi lahko vsak lovil le šestkrat v enem letu. To pa za nas ne pomeni nič," pojasnjuje Glavina.
