Slovenija

Tomaž Čakš: Vse več je mladih kadilcev

Ljubljana, 28. 07. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Protikadilski zakon, ki je močno poostril pravila kajenja, po podatkih zdravstvene inšpekcije vedno bolj upoštevamo. Še najbolj problematična naj bi bila velika trgovska središča. O kadilskih navadah Slovencev smo se pogovarjali z doktorjem Tomažem Čakšem z Medicinske fakultete v Ljubljani.

Slovenci smo po odstotku kadilcev na repu evropskih držav. Skoraj neverjetno. Koliko je pravzaprav pri nas kadilcev?

Tomaž Čakš
Tomaž Čakš FOTO: POP TV

Pri nas je po zadnjih podatkih iz leta 2001 približno 23,7 odstotkov kadilcev oziroma lahko tudi rečemo, da je več kot tričetrt Slovencev nekadilcev, kar je še bolj pomembno. Lahko bi tudi rekli, da je okoli 370.000 kadilcev, kar je še vedno veliko število. Kljub temu smo med državami EU in Evrope na splošno med najboljšimi, ker so v drugih državah še večji deleži.

Koliko jih zboli zaradi kajenja in koliko jih letno za posledicami umre?

Lahko povemo, da v svetovnem merilu približno 5 milijonov ljudi umre letno zaradi bolezni povezanih s tobakom. Če to primerjamo z Aidsom, kjer je to 3 milijone letno, je to velika številka in se o tem premalo govori. Pri nas je približno 19-odstotkov smrti povezanih z boleznimi, ki jih povzroča tobak.

Problematični so tudi mladi kadilci. Koliko so otroci stari v povprečju, ko prižgejo prvo cigareto, oziroma začnejo redno kaditi?

Žal je tako, da je delež med mladimi vedno večji. Mladi kadilci pričnejo prvič kaditi pred 10 letom, večina pa jih začne redno kaditi med 10 in 18 letom oziroma v dobi odraščanja.

Kaj pa pasivno kajenje, kako škodljivo je ?

Pasivno kajenje je zagotovo škodljivo. Poznan humani karcenogen je to. V tobačnem dimu je preko 4000 strupenih snovi, od tega več kot 40 rakotvornih. Tudi to se širi v prostoru in to vdihavajo tako nekadilci kot kadilci, poleg svojega rednega dima.

V nekaterih državah so uvedli popolno prepoved kajenja v javnih prostorih. Je za naše razmere takšen zakon realen? Kaj bi lahko prinesel?

Mi bi si želeli takšen zakon, vendar bi bilo s samim zakonom to zelo težko uveljaviti. Potrebne bi bile prej še določene medijske in javnozdravstvene akcije, kajti tudi na Irskem in Norveškem, kjer so te zakone sprejeli, so pred tem ljudi pripravili na nov zakon, jim razložili zakaj takšen zakon je, čemu bo služil oz. kaj dobrega bo prinesel.

Kajenje postaja vse bolj draga razvada. Država je dvolična in na račun kadilcev kuje ogromne dobičke. Obstaja kakšna raziskava, ki kaže na soodvisnost med ceno tobaka in številom kadilcev oziroma opuščanjem kajenja?

Najprej bi odgovoril na prvi del. Država s kajenjem ne kuje dobičkov. Morda trenutno potegne določeno vsoto dobičkov z davki, vendar je zdravljenje bolezni, povezanih s tobakom, izjemno drago. Če bi kadilci ne kupovali cigaret, bi kupili nek drug izdelek, od katerega bi ravno tako plačali davek. V Angliji in Kanadi so zaradi različnih političnih situacij spreminjali davke na cigarete. Jasno se je pokazalo, da če so se davki povečali, se je delež kadilcev med mladimi in v nižjih socialnih skupinah bistveno zmanjšal. Ti so namreč najbolj občutljivi na finančne spremembe. Mislim da je to eden izmed mehanizmov, s katerim bi lahko zmanjšali delež kadilcev, tudi v Sloveniji. V začetku bi morda kadilci začeli kaditi slabše cigarete, kasneje pa bi z zviševanjem cen tobaka začeli razmišljati, če se jim to sploh splača.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10