Humar je v solo vzponu v alpskem slogu zmogel južno steno in s tem postavil nov mejnik svetovnega alpinizma. Strokovnjaki so načrtovali, da bo takšen vzpon možen šele v novem tisočletju. Naš alpinist zaradi neugodnih razmer in poškodb sicer ni prišel do vrha gore in je dobrih 100 m pod vrhom odnehal, kljub temu pa je z novo smerjo v steni odprl novo razsežnost alpinizma in slovenskemu alpinizmu vnovič priboril vodilno mesto v svetu. To mu je priznal tudi Messner, alpinist, ki je v karieri stal na vseh 14 osemtisočakih na svetu, na štirih celo večkrat. Sam se je z južno steno te gore spoprijel leta 1977, a je ostalo le pri poskusu.
Humar je v južni steni Daulagirija premagal 3000 višinskih metrov stene po deviškem terenu, kjer se ni vzpenjal še noben alpinist. Na višini okrog 7300 metrov je nato preplezal na greben in svojo smer, ki jo je poimenoval po sponzorju Mobitelu priključil japonski smeri, ki poteka po grebenu. Na osrednjem delu južne stene je bil Humar prvi alpinist na svetu, ki mu je uspelo napredovati.
Humar pravi, da bo kmalu izdal tudi knjigo o svojih alpinističnih podvigih; s hrvaškim prijateljem Stipetom Božičem, ki je bil v odpravi tudi tokrat, pa razmišljata tudi o filmu.
