Dejstvo, da sporazum skoraj soglasno zavrača hrvaška javnost, v Sloveniji pa ga večina prebivalcev in politikov sprejema, opozarja na to, da vseeno vsebuje za Hrvaško nekatere neugodne rešitve. To seveda ne pomeni, da se je kdo odrekel dobrososedskemu sodelovanju, je dejal Tomčić.
Na vprašanje, ali je mednarodna arbitraža edina rešitev vprašanja meje med državama, je Tomčić odgovoril, "da je treba poskušati slabe določbe sporazuma umakniti z nadaljnjimi pogovori in pobudami, in če ne gre drugače, se skušati s svojimi sosedi dogovoriti o pomoči nekoga tretjega". Katere določbe v sporazumu so za Hrvaško slabe in škodljive, pa Tomčić ni pojasnil.
Ali je to mednarodno sodišče ali arbitraža, to ta trenutek po Tomčićevih besedah niti ni preveč pomembno. "Vseeno menim, da bi bilo koristno v saboru izvesti razpravo o odnosih s Slovenijo, ne preučevati samo sporazuma, in na podlagi te informacije poskušati določiti nadaljnjo pot reševanja vprašanja s sosednjo državo. Na to nihče, niti naši partnerji v Sloveniji, ne bi smeli izrekati pripomb. S tem bi premier Ivica Račan, ki je bil zaradi tega vprašanja v zadnjih dneh deležen ostrih kritik, ponovno dobil nov zagon. Mislim, da Račana zaradi parafiranja sporazuma ni treba razpeti. On je skušal dati v določenem trenutku videz možnosti reševanja odprtih vprašanj s Slovenijo. Včasih je tudi politikom težko predvideti, kako se bo na kaj odzvala javnost. Ta pa rezultate dobre namere akterjev pogajanj ni ocenila kot pozitivne in pogajalci se morajo s tem sprijazniti," je še ocenil Tomčić.
Na vprašanje, kako komentira trditve slovenskega premiera Janeza Drnovška, da je hrvaško parafiranje sporazuma omejujoč dejavnik v morebitni mednarodni arbitraži, je Tomčić odvrnil, da parafiranje nobeno stran v ničemer ne obvezuje. "To je samo dokaz, da so dokumenti v enem in drugem jeziku identični ter popolnoma usklajeni med pogajalskima ekipama. Šele podpis predsednika hrvaške vlade bi lahko ustvaril obvezo," meni Tomčić.
