Prijeten nedeljski vzpon, vnaprej pripravljeni sendviči in obisk koče so pogosta predstava, ki jo imamo o gorah. A na višinah, na katere se vzpenja alpinist Tomo Česen, sta razgled in vzdušje povsem drugačna. "Na osem tisoč metrih sem videl, da Zemlja ni ravna, ampak da je že malo ukrivljena. Sončno vreme na himalajskih vrhovih sem videl samo enkrat, prvič, ko sem bil tam," je opisoval v Pogledu na svet v oddaji Svet na Kanalu A. Pravi, da se, ko pride na vrh, tam ne zadržuje, ne razmišlja o malici, ampak že razmišlja o drugi polovici podviga – poti navzdol.
Del alpinizma niso samo lepe, ampak tudi tragične zgodbe. Tako se Česen spominja dogodka iz leta 1985, ko se je na poti z 8505 metrov visokega vrha Jalung Kang smrtno ponesrečil alpinist Borut Bergant: "Takrat ni časa za druge stvari. Kisika je manj, mraz je, ne smeš zaspati in človek deluje drugače kot ponavadi. Točno veš, kaj moraš narediti, da prideš dol. Nesreče se začneš zavedati šele čez nekaj dni, ko prideš v bazo in začneš podoživljati dogodke."
Kako pa vrhunski alpinisti trenirajo, da zmorejo nečloveške vzpone, kjer je kisika vedno manj? Pravega recepta za to ni, meni gornik: "Ko je manj kisika, dihaš težje in se posledično počasneje premikaš. Zato se na te višine postopoma privajamo, torej da gremo na višino in se nato vračamo nazaj, potem pa znova višje."
Zaupal nam je tudi svoje današnje občutke ob vzponu na četrto najvišjo goro sveta, Lhotse, ki je bil za nekatere sporen: "To je bil moj osebni cilj, ki je prinesel pozitivne in negativne posledice. Tisti, ki dvomijo, so ljudje, ki česa takega še niso doživeli in ki ne poznajo vsega ozadja. Ampak zame je to sedaj en lep spomin." Še vedno pa obstaja vprašanje, kako v športu, polnem vzponov, padcev ter fizičnega in psihičnega trpljenja, še vedno najde navdih in veselje: "Tega ne znam razložiti. Ko sem bil najstnik, sem se zagledal v hribe in potegnilo me je plezanje. In je seveda treba reči, da imaš pri takih vzponih super užitek. Vendarle je to na nek način trpljenje in se nihče ne sprašuje, zakaj zdaj to počneš."
Sogovornik je komentiral tudi vse pogostejše in nedavne nesreče v gorah, ki so pogosto posledica precenjevanja lastnih sposobnosti in slabe pripravljenosti: "Osnovni problem niti ni oprema. Danes so ljudje kar dobro opremljeni. Problem je to, da se precenjujejo, da sploh ne vedo, kam gredo, da nimajo motoričnih sposobnosti, da se ne pripravijo sploh na turo. Nesreč je sorazmerno malo glede na to, koliko ljudi hodi po hribih. Ampak se bodo dogajale in vedno več jih bo."
Česen bo letos znova tehnični vodja tekme svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, ki se danes začenja v Kopru. Tam se bo predstavila tudi vrhunska plezalka Janja Garnbret, ki bo lovila že šesto zmago. Korošico, ki poleg slovenske publike navdušuje plezalne navdušence z vsega sveta, pionir športnega plezanja opisuje kot neverjetno. "To se ne zgodi prav pogosto. To je punca, ki se je rodila na Koroškem in ne vem, kaj se je zgodilo, da ima vse te lastnosti in talent. V zgodovini športnega plezanja se tak človek še ni rodil in nikoli pojavil," jo opisuje v presežnikih. Česen upa tudi na lepo vreme in veliko udeležbo na slovenskem plezalnem spektaklu leta.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.