Pregled uresničevanja obrambnih ciljev je bila ena osrednjih tem tokratnega dvodnevnega virtualnega zasedanja obrambnih ministrov zveze Nato. V zavezništvu kljub pandemiji izpostavljajo pomen nadaljnjih naložb v obrambo zaradi povečanja varnostnih groženj v zadnjem času, podpore vojske civilnim oblastem v boju proti covidu-19 in za zagotovitev verodostojnega odvračanja in obrambe.
Slovenska vlada si intenzivno prizadeva za povečanje obrambnih izdatkov, zakon o obrambnih naložbah v letih 2021-2026 je tik pred končnim glasovanjem, je po zasedanju izpostavil Matej Tonin na virtualni novinarski konferenci s slovenskimi dopisniki v Bruslju.
Minister v torek pričakuje obravnavo v državnem zboru glede referenduma. "Pričakujem, da bo večina v parlamentu zavrnila zahtevo za posvetovalni referendum, in pričakujem, da bo na novembrski seji državni zbor dokončno sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za investicije," je poudaril. Minister je ob tem spomnil, da je vlada že v proračunskih dokumentih za leti 2021 in 2022 upoštevala številke iz zakona, a vendar je ta potreben za zagotavljanje predvidljivosti do leta 2026.
V Natu so dan pred zasedanjem obrambnih ministrov objavili sveže podatke o obrambnih izdatkih za leto 2020. Cilj zagotoviti dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo do leta 2024 izpolnjuje deset zaveznic. Slovenija je z 1,2 odstotka BDP med zadnjimi. Manj od nje za obrambo namenjajo le Španija, Belgija in Luksemburg.
Drugi ključni obrambni cilj zavezništva je namenjati petino obrambnega proračuna za naložbe v nove zmogljivosti. Tega cilja ne izpolnjuje trinajst zaveznic. Slovenija je z 8,7 odstotka na zadnjem mestu.
Tonin je danes pojasnil, da bo slovenski obrambni proračun v letu 2021 znašal 1,28 odstotka, leto pozneje 1,3 odstotka BDP, a se Slovenija kljub temu na lestvici zaveznic ne bo povzpela, temveč bo ostala na repu, slabša bosta le Belgija in Luksemburg. "Dramatičnega premika žal ne bo, bo pa viden napor in namera, da se stvari premaknejo z mrtve točke," je poudaril.
Bo pa Slovenija z novim zakonom dosegla cilj zagotavljanja 20 odstotkov obrambnega proračuna za investicije, je poudaril minister. Izpostavil je tudi, da bo Slovenija do leta 2024 zagotovila 1,5 odstotka BDP za obrambo, s čimer bo uresničila, kar je leta 2018 tedanji premier Marjan Šarec obljubil Jensu Stoltenbergu.
Konkretno naj bi Slovenija za obrambne naložbe na leto namenila med 100 in 145 milijonov evrov. Prihodnje leto naj bi začeli podpisovati nove pogodbe in uresničevati nekatere že podpisane. V teku je dobava vozil 4x4 oshkosh, ki bi jih lahko dobili v začetku prihodnjega leta, je dejal minister.
Takoj ko bo zakon potrjen, načrtujejo nabavo helikopterjev in transportnega letala, ker so dobavni roki dolgi. Po sklenitvi pogodbe je dobavo realno pričakovati v štirih letih, je ocenil Tonin. Precej denarja bo v prihodnjih dveh letih po ministrovih besedah vloženega v infrastrukturo, zlasti vojašnice, kar odpira priložnosti tudi za slovensko gospodarstvo.
Glede osemkolesnikov je po Toninovih navedbah možnosti več: nadaljevati projekt ministrice Andreje Katič, na voljo pa so tudi ameriški strikerji, vozila, ki jih delajo v Avstriji, in patrie. Temeljito bodo pretehtali, kaj je cenovno najugodnejše in kako bi postopek izpeljali čim bolj transparentno, saj se zavedajo, da bo javnost gledala pod prste.
"Če nočemo zavoziti vseh prihodnjih investicij, moramo to investicijo narediti absolutno brez napak," je sklenil minister.
KOMENTARJI (82)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.