Tonin za hitrejše uvajanje političnih odločitev EU v prakso

Obrambni ministri članic EU so med drugim potrdili možnost sodelovanja ZDA, Kanade in Norveške pri tem projektu za krepitev vojaške mobilnosti v Evropi. S tem so prvič odprli možnost sodelovanja tretjih držav v projektih stalnega strukturnega sodelovanja na področju varnosti in obrambe (Pesco). Projekt je namenjen predvsem nadgradnji infrastrukture, kot so mostovi, železnice in ceste, njegov cilj pa je predvsem zmanjšati čas čezmejnih premikov vojaških sil.

Minister Tonin je na virtualni novinarski konferenci v Bruslju ta dogovor označil za poseben uspeh. "Vojaška mobilnost ni le logistično vprašanje, ampak strateško," je poudaril. Pojasnil je, da pri tem projektu dejavno sodeluje tudi Slovenija. Pri vseh infrastrukturnih projektih še posebej pazijo, da bo mogoča dvojna raba, torej tako za civilno kot vojaško rabo.

Na to so bili pozorni tudi pri projektiranju drugega tira Divača–Koper, da bodo vsi predori in viadukti ter celotna povezava primerna tudi za premik vojaških vozil. Pri tem bo pomembno vlogo igrala tudi Luka Koper, ki je, kot je izpostavil Tonin, zelo pomembna tudi za strateški premik sil na vzhod oz. v srednjo Evropo.

EU je za okrepitev vojaške mobilnosti v prihodnjih sedmih letih namenila okoli 1,7 milijarde evrov. Koliko bi iz tega lahko počrpala Slovenija, Tonin zaenkrat še ni mogel povedati, je pa zagotovil, da bodo poskusili izkoristiti vsako možnost, ki bo za to na voljo.

Veliko pozornosti namenili strateškemu kompasu

Obrambni ministri so sicer v Bruslju veliko pozornosti namenili predvsem strateškemu kompasu, katerega namen je povezati strateško in operativno raven pri doseganju ambicij na področju obrambe in varnosti. "Gre za eno dodatnih orodij za večjo strateško avtonomnost Evrope," je dejal Tonin.

Poudaril pa je, da krepitev evropskega sodelovanja na področju obrambe in varnosti ni namenjena tekmovanju z drugimi zavezniki v Natu, ampak predvsem nadgrajevanju skupnih zmogljivosti. "Močna Evropa je tudi močan Nato," je prepričan minister. A za to sta potrebna predvsem hitrejše ukrepanje in prelivanje političnih odločitev v prakso, se je zavzel.

V okviru razprave o strateškem kompasu so se sicer ministri posvetili predvsem kriznemu upravljanju in razpravljali o oceni ogroženosti. Slovenija bo pogovore o tem nadaljevala tudi med predsedovanjem Svetu EU, o tem pa se je Tonin pogovarjal tudi z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Josepom Borrellom.

Govora tudi o koncu Natovega delovanja v Afganistanu 

Ministri so se posvetili tudi koncu Natovega delovanja v Afganistanu do 11. septembra letos. Tonin je poudaril, da to ne pomeni popolnega umika iz Afganistana, ampak se bo sodelovanje nadaljevalo na civilni ravni. Zlasti z razvojnim sodelovanjem, da se bodo dosežki in standardi v tej državi ohranili na sedanji ravni.

Sicer pa bo Slovenija delovanje v Natovi misiji Odločna podpora, ki je bila namenjena urjenju afganistanskih sil, zaključila v usklajenem dogovoru z zavezniki. Datum umika šestih slovenskih vojakov je že določen, a ga Tonin iz varnostnih razlogov ni želel razkriti. Zadnji slovenski kontingent v tej operaciji je sicer dolžnosti za pol leta prevzel februarja.