Letos je prišlo do večjega zanimanja za Elanove smuči, za katere so kupci tudi brez ustrezne promocije ugotovili, da so kakovostne in predvsem v koraku s časom. To ugotavljajo tudi tekmovalci, vendar Elan nima denarja, da bi resneje sodeloval v tekmovalni karavani, ki še vedno pomeni najboljšo promocijo.
Praktično vse uprave po letu 1990 so slabe rezultate pripisovale svojim predhodnikom. Ob tem pa nobena ni resno znižala stroškov proizvodnje in zagotovila ustrezne prodajne politike, ki sedaj še najbolj spominja na politiko obrtne delavnice.
Sradi obsega dolgov in resnosti stanja je sedaj edini resni izhod vstop resnega motiviranega lastnika, ki bi zagotovil denar in bi hkrati obnovil oziroma izboljšal prodajno mrežo ter promocijo. To lahko zagotovi močan partner iz tujine ali pa slovenska država. Pogoj za to je, da Privredna banka in morebitni slovenski sogovorniki pozabijo na nacionalne strasti in se dogovorijo za realno ceno.
Vsekakor pa je Elan zabredel tako globoko, da ga tudi slovenska stran brez resne vpletenosti gospodarskih resorjev ne more izvleči. Miganje slovenske vlade, ki ga je čutiti pod gladino pa mora prinesti rezultate pred koncem meseca. Proizvodnja smučarskih desk se namreč začenja 1. marca, smuči pa 1. aprila.
