Slovenija

Tožba gre naprej

Strasbourg, 06. 07. 2007 12.16 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Tožba hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke bo romala pred veliki senat sodišča.

Bančne knjižice hrvaških varčevalcev LB
Bančne knjižice hrvaških varčevalcev LB FOTO: POP TV
Odločitev sodišča je pomembna za kakih 130.000 hrvaških varčevalcev, ki zahtevajo 150 milijonov deviznih prihrankov s pripadajočimi obrestmi, saj bi se v primeru pozitivne razsodbe verjetno v večjem številu obrnili na Strasbourg.

Petčlanski zbor velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je napotil tožbo treh hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB) proti Sloveniji pred veliki senat sodišča. S tem je sodišče v Strasbourgu ugodilo zahtevi odvetnika tožnikov Milivoja Žugića, ki je februarja zahteval presojo razsodbe, s katero je sodišče novembra lani tožbo zavrglo.

Sodišče je novembra lani v primeru "Kovačić in drugi proti Sloveniji" iz leta 1998 tožbo zavrglo. Tožbo Iva Kovačića in Marjana Mrkonjića je sodišče zavrnilo, ker sta bila v celoti poplačana že leta 2005, in sicer iz sredstev, pridobljenih s prodajo nepremičnine nekdanje LB v Osijeku. Zavrglo je tudi tožbo tretje tožnice, ker ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem.

V primeru "Kovačić in drugi proti Sloveniji" so trije varčevalci podružnice LB Zagreb tožili Slovenijo zaradi kršitve pravice do premoženja in zaradi diskriminacije na podlagi narodnosti, ker niso imeli možnosti dvigniti svojih deviznih prihrankov z obrestmi. Tožbe so vložili leta 1998, sodišče pa jih je nato združilo leta 2001.

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je Slovenijo že sredi junija obvestilo, da bo razsodbo v tožbi treh hrvaških varčevalcev nekdanje LB obravnaval veliki senat sodišča. Kot je takrat povedal slovenski generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič, skorajšnje odločitve velikega senata ali obravnave ne pričakuje, saj sodni senat "obravnave razpiše kake tri mesece prej". "Prvi rok bi bila lahko pozna jesen," je dejal, dodal pa, da po njegovi oceni "letos obravnava pred velikim senatom ni možna".

Med možnimi odločitvami, ki jih lahko sprejme 17-članski veliki senat, so ob zavrnitvi zahteve, torej potrditve razsodbe nižjega senata, po besedah Bembiča še, da bi sodišče Sloveniji odredilo plačilo, lahko pa bi tudi spremenilo odločitev nižjega senata. Slednjih primerov je po njegovih besedah zelo malo. Teoretično je tudi možno, da bi veliki senat razsodbo razveljavil in jo vrnil v obravnavo, vendar bo po njegovem prepričanju v tem primeru, ki je "čist", potrdil odločitev nižjega, sedemčlanskega senata.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

jrainer@siol.net
06. 07. 2007 13.22
Najprej hrvaške in bosanske oblasti izpraznejo trezorje stavb Ljubljanskih bank stacioniranih v omenjenima državama, nacionalizirajo (ukradejo-zaplenijo) prav te, za tiste čase sodobne stavbe, ki so bile v lasti LB, varčevalcem pa rečejo, da smo jim denar pokradli slovenci. Samo za stavbe so iztržili 10 x več, kot pa je celoten dolg LB do nekdanjih varčevalcev. Hrvati in Bosanci, obrnite se na vašo vlado in povedali vam bodo, kam so naložili vaš denar. Veliko privarčevanega oz. ukradenega denarja je končalo v trgovini z orožjem in podobnimi nečednimi posli, ki so se dogajala med vojno, na območjih bivše juge.
robinud@volja.net
06. 07. 2007 13.05
150 milijonov česa ? Lir ? Krompirjev ?