Tožba proti Izraelu: Slovenije ne bo zraven

Pridružitev tožbi so v zadnjih mesecih podpirali nekateri politični akterji in nevladne organizacije, ki so menili, da bi s tem Slovenija podprla mednarodno in humanitarno pravo ter prizadevanja za odgovornost pri najhujših mednarodnih zločinih. Ministrica Fajon je ob tem poudarjala tudi moralno dolžnost Slovenije, ki izhaja iz lastnih zgodovinskih izkušenj z genocidom v Srebrenici. Doslej se je tožbi Južne Afrike pridružilo 15 držav, med njimi iz Evrope Španija, Irska in Belgija.

Po poročanju virov naj bi se premier Robert Golob do zadnjega odločal, ali bo predlog podprl. Del strokovnjakov s področja nacionalne varnosti pa je opozarjal, da bi takšna odločitev lahko imela tudi varnostne posledice, saj Slovenija pri nekaterih sistemih kibernetske zaščite sodeluje z Izraelom, izraelske oblasti pa sodelujejo tudi pri humanitarnih operacijah v Gazi in evakuacijah Slovencev z Bližnjega vzhoda.

Fajonova je v izjavi potrdila, da sklep ni bil sprejet, potrdila je tudi, da je bila razprava čustvena. Pravi, da podpira delo mednarodnih sodišč, in da bi Slovenija s podporo dala signal, da sodišče na podlagi prava definira, za kakšne zločine je v Gazi šlo. Vseeno bodo še naprej podpirali delovanje sodišča. "Sem pa pravkar dobila neuradno informacijo, da bi znalo sodišče rok še podaljšati, kar bi pomenilo, da bi Slovenija še imela čas za intervencijo, vendar pa predlog danes soglasja ni dobil."

Razprava je sicer potekala pod oznako tajno, zato ministrica poudarkov razprave ni delila. Namignila je, da bodo prisotni svoja stališča lahko delili sami. "Socialni demokrati pa smo imeli jasno stališče, smo podpirali to intervencijo." Poudarila je, da gre za podporo delu sodišča, in da je to izgubljena priložnost. Je pa dodala, da razume tudi to, da so trenutne razmere koga odvrnile od podpore pobudi. "Ne vemo, kaj se bo še dogajalo na Bližnjem vzhodu." Prav tako je povedala, da so obstajali pritiski. Po njenem moramo sicer kot država stati na strani načelnosti. 

Ocenila je sicer, da odločitve Sloveniji ne bo zameril nihče, da bi si pa želela več enotnosti znotraj EU. "To dogajanje nas je zelo razdelilo, tudi ko gre za spoštovanje načel mednarodnega prava."

V Levici pravijo, da so zaradi razvoja dogodkov "skrajno razočarani". "V Levici smo to pobudo na vladi prvič podali že leta 2024. Slovenija je danes zamudila priložnost, da ostane na pravi strani zgodovine."

Opozorili so tudi na medijska poročanja o opozorilih varnostnih strokovnjakov, da izraelska podjetja skrbijo za informacijsko varnost slovenske kritične infrastrukture in da to predstavlja tveganje za nacionalno varnost: "Če ta argument drži, potem to ni nikakršna nacionalna varnost. Zato je potrebno sprejeti ukrepe, da prekinemo informacijsko odvisnost od režima, ki ga poleg zločinov proti človeštvu zaznamujejo tudi številni obveščevalni škandali, kršitve pravic in napadi na tarče doma in v tujini. Če hočemo biti suvereni, moramo poskrbeti tudi za svojo (in evropsko) digitalno suverenost."

Ob tem so Anžetu Logarju poočitali, da je leta 2021, ko je bil zunanji minister, z Izraelom podpisal memorandum o sodelovanju z Izraelom na področju kibernetske varnosti in v tem kontekstu opozorili pred morebitno desno vlado po volitvah, ki bodo 22. marca.