Kaj se bo torej v praksi spremenilo? Nas je lahko strah, da bo policija spremembo zlorabljala in nas neupravičeno pridržala za 48 ur. Kdo bo imel zadnjo besedo pri pridržanju osumljencev in kakšne posledice bi lahko imele spremembe za preiskovanje najhujših kaznivih dejanj?
Zamislimo si povsem običajen primer. Policija ujame osumljenca kaznivega dejanja in ga odpelje na policijsko postajo. Tam ga lahko, če so izpolnjeni zakonski pogoji, zadrži največ 48 ur. Kaj pa, če državni tožilec meni, da za pridržanje ni razloga? Prav pri tem želi vlada jasneje določiti, kdo odloča. Po novi uredbi tožilec policiji ne bi mogel z obveznim navodilom ukazati, naj osumljenca izpusti. In prav ta rešitev je sprožila očitke.
"V Društvu državnih tožilcev Slovenije ocenjujemo, da je sodelovanje s policijo korektno in na zelo visokem nivoju. Morebitna nesoglasja in drugačne poglede vedno rešujemo konstruktivno, pri čemer pa smo tako policisti kot tudi državni tožilci zavezani k upoštevanju ustave in zakona ter so tudi naše odločitve podrejene tem merilom. V zvezi s tem izpostavljamo, da so vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku ter njegove pristojnosti, tudi v razmerju do policije, katere delovanje usmerja, jasno določene z določbami Zakona o kazenskem postopku," so svoj odziv začeli v Društvu državnih tožilcev Slovenije.
In kaj še prinaša nova uredba? Po novem bodo morali tožilci policiji navodila posredovati hitreje – namesto v petih že v treh dneh. Če bodo navodila glede odvzema prostosti dali ustno, jih bodo morali v dvanajstih urah tudi zapisati. Prav tako bo policija lahko pisna navodila zahtevala že z ustno prošnjo. Črta se tudi določba, po kateri je veljalo, da tožilec prevzame usmerjanje preiskave že, ko ga policija obvesti o kaznivem dejanju. Pravico do usmerjanja policije sicer ohranja, a samo obvestilo ne bo več pomenilo, da je usmerjanje tudi prevzel.
"Ocenjujemo, da je predlagana sprememba, ki med drugim posega v takšna, zakonsko jasno določena razmerja, ne le nepotrebna, pač pa z vidika hierarhije pravnih aktov v očitnem nasprotju z Zakonom o kazenskem postopku," so še zapisali v društvu državnih tožilcev in zaključili, da je uredba po njihovem mnenju zato nezakonita.
Matoz: Ne gre za nikakršno vojno proti tožilstvu
Matoz je v pogovoru za 24UR ZVEČER dejal, da pri spreminjanju uredbe ne gre za vojno proti tožilstvu. "Policija dobro sodeluje s tožilstvom. Gre predvsem za interes obveščanja javnosti o tem, kakšne so odločitve policije oziroma tožilstva. Velikokrat se je zgodilo, da je tožilstvo dajalo ustna navodila, naj se storilce, za katere so obstajali razlogi za odreditev pridržanja in pozneje pripora, izpusti na prostost. Takrat je bila seveda policija deležna kritik."
Matoz je zagotovil, da so odločitve sledljive in pisne, torej, da tožilstvo o tem odloča pisno in da je javnost, kadar je to potrebno, o tem tudi obveščena.
Eden od očitkov je tudi, da s tem sedaj povzročajo preveč birokracije in da se tožilci potem ne bodo mogli ukvarjati z vsebino. Na kar Matoz odgovarja, da birokracija nastaja predvsem zato, "ker pišemo zelo dolge kazenske ovadbe. Privedemo osumljenca k preiskovalnemu sodniku, nakar se tožilstvo, včasih pa že prej, odloči, da ne bo predlagalo pripora ali celo, da kaznivega dejanja ne bo preganjalo".
Zagotovil je, da ne bo nikakršne dodatne birokracije ter da bo šlo zgolj za uradni zaznamek, ki ga bo "tožilec sestavil zato, da bo javnosti jasno, kdo je sprejel določeno odločitev".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.