V četrtek prva sodniška stavka v zgodovini države

Zaradi neuresničitve ustavne odločbe glede sodniških plač bodo sodniki 4. januarja za eno uro prekinili sodne obravnave - šlo bo za prvo sodniško stavko v zgodovini naše države. 

Kot je prejšnji teden pojasnila predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević, bodo protestni shodi sodnikov večinoma potekali na sedežih okrožnih in višjih sodišč za ta sodišča in za manjša okrajna sodišča na njihovem območju. Protesti se bodo začeli ob 10. uri in bodo trajali predvidoma do ene ure.

To so potrdili tudi na vrhovnem sodišču. Kot so izpostavili v obvestilu strankam v zvezi s protestnimi shodi, glavne obravnave in seje med shodi ne bodo preklicane, bodo pa prekinjene v vsaki posamezni zadevi posebej. O tem bo odločal predsednik senata, ki bo prisotne tudi obvestil, koliko časa bo prekinitev konkretne zadeve trajala. Ostale službe sodišč in javne knjige bodo v tem času poslovale nemoteno, so dodali.

Kot povod za četrtkove protestne shode sodnikov na vrhovnem sodišču izpostavljajo nespoštovanje odločbe, s katero je ustavno sodišče ugotovilo, da so predpisi, ki urejajo plače sodnikov, v nasprotju z ustavo. Spomnili so tudi, da je ustavno sodišče vladi in zakonodajalcu naložilo, da morata neustavnost odpraviti do 3. januarja, kar pa se ni zgodilo. Sodniki zato protestirajo proti kršenju pravnega reda, s čimer pozivajo k spoštovanju pravne države in vladavine prava.

"Plače sodnikov so tako nizke, da je s tem prišlo do kršitve načela sodniške neodvisnosti in načela delitve oblasti, saj prejemajo predstavniki ostalih dveh vej oblasti občutno višja plačila," so med drugim izpostavili na vrhovnem sodišču. Nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča bo tudi na dnevnem redu seje Sodnega sveta 11. januarja, ko bodo člani sveta odločali o predlogu načina izvršitve ustavne odločbe, so napovedali na Sodnem svetu.

Sodni svet pisal v Bruselj

Neuresničitev odločbe ustavnega sodišča v Sodnem svetu štejejo za hudo kršitev načela pravne države in zanikanje vladavine prava ter ustavne ureditve, o čemer so pisno seznanili predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa, predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, predsednico Evropske mreže sodnih svetov Dalio Vasariene in Jožeta Štrusa iz generalnega direktorata evropskega komisarja za pravosodje.

Stavko bodo izvedli tudi tožilci

Da bodo izvedli stavko, so se odločili tudi tožilci. "Gre za enourno prekinitev dela, v tem delu se bomo pridružili kolegom sodnikom. O nadaljnjih protestnih aktivnostih, ki bodo nedvomno sledile, če vlada oziroma državni zbor ne bosta upoštevala odločbe ustavnega sodišča, pa se bomo v okviru skupine, ki deluje v okviru Društva državnih tožilcev Slovenije, še pogovorili," je napovedala Mirjam Kline, ki začasno vodi generalno državno tožilstvo.

A ne bo ostalo le pri enourni prekinitvi dela, saj bodo tožilci z vladnim ignoriranjem odločbe ustavnega sodišča seznanili tudi Evropsko komisijo in Evropski parlament, organizaciji OECD in GRECO in Posvetovalni svet evropskih tožilcev kot najvišji evropski posvetovalni tožilski organ. 

V društvu pa pripravljajo tudi podlago oziroma osnutek tožbe zoper državo zaradi neuresničitve ustavne odločbe. "Enako, kot so to napovedali sodniki," je dodala Klinetova. Dopustila je tudi možnost, da bodo s tožbami zahtevali poravnavo nesorazmerij pri plačah za pet let nazaj. Mirjam Kline poudarja, da so v tožilskih vrstah razočarani, saj so pričakovali, da bosta vlada in državni zbor upoštevala odločitev ustavnega sodišča ter načela vladavine prava.

Golob: Brez reforme celotnega javnega sektorja ne moremo izpeljati dogovora za sodno vejo oblasti

Premier Robert Golob dan pred protestnimi shodi sodnikov in tožilcev vztraja, da dogovora o plačni reformi za pravosodne funkcionarje ne morejo izpeljati, ne da bi jo izpeljali za cel javni sektor. Prepričan je, da bodo pogajanja o reformi v prihodnjih mesecih pripeljali h koncu, na parcialne dogovore ne bodo pristajali, je zatrdil za oddajo Svet na Kanalu A.

Golob je sicer priznal, da je bila sodna veja oblasti z vidika plač v zadnjem več kot desetletju popolnoma zanemarjena. Plače se niso usklajevale z inflacijo in so realno v tem času padle, je dejal premier.

Ob tem je spomnil, da so v minulem letu pripravili predlog reforme plačnega sistema za pravosodni steber, s katerim so se strinjali tako sodniki in tožilci kot tudi vlada. "Hkrati pa smo jasno povedali, da ne moremo izpeljati dogovora parcialno samo za sodno vejo oblasti, ne da bi izpeljali enako reformo tudi za preostanek javnega sektorja," je poudaril Golob. Po njegovih besedah bo morala tako reforma v tem delu še počakati, saj bi jo bilo nepošteno izvesti zgolj za eno skupino javnega sektorja.

Nadeja pa se, da bo vlada v prihodnjih mesecih uspela pogajanja o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju pripeljati do konca in nato reformo spraviti tudi v življenje. Ne strinja se z očitki, da vlada na tem področju v preteklem letu ni storila ničesar. "Eno je sprejeti odločitev, ugotoviti, kje je treba problem nasloviti, drugo je to rešitev tudi izvesti. V javni upravi so te časovne dimenzije izjemno dolge," ugotavlja premier.

Podobno velja za pogajanja z zdravniki pa tudi s šolniki, je navedel. Obenem je še spomnil, da je do zamika pri izvajanju obljubljene plačne reforme prišlo tudi na račun poplav, ki so avgusta prizadele Slovenijo. "Mislim, da je šest mesecev po 12 letih nekaj, kar vsak razumen sprejme. Niti ne kot kompromis, ampak kot nujo zaradi situacije, v kateri smo zaradi poplav," je še sklenil premier.

Prvak SDS-a Janez Janša pa je ob tem opomnil, da so bile v času prvega vala epidemije funkcionarske plače zmanjšane za eno tretjino - razen sodniških. "Takrat ni bilo nobenega 'protesta'," je zapisal.