Komisija za preprečevanje korupcije je sprejela načelno mnenje, v katerem je ravnanje nekdanjega državnega tožilca in vodje oddelka enega od tožilstev označila za koruptivno, ker ni razvrstil in odredil za vpis v vpisnik vsaj 17 zadev prejete pošte, kar "zaradi pričakovane koristi oziroma izognitve nadaljnjim postopkom ustreza definiciji korupcije". Šlo naj bi za nekdanjega vodjo oddelka za gospodarski in organizirani kriminal na ljubljanskem tožilstvu Mirana Železnika, v pisarni katerega so po njegovem odhodu s tožilstva marca 2004 našli številne nerešene spise, od tega so štiri zadeve zastarale.

Komisija za preprečevanje korupcije je 10. julija prejela pisno prijavo občana o sumu korupcije pri ravnanju nekdanjega državnega tožilca in vodje oddelka na enem od tožilstev v Sloveniji. Omenjeni naj bi, po mnenju prijavitelja, domnevno preko 300 uradnih prijav namerno "založil" v omari in tako naj ne bi prišle v obravnavo, kar bi lahko predstavljalo korist za osumljence iz "založenih" zadev, je Kosova komisija zapisala v obrazložitvi. Komisija je iz razpoložljivega gradiva ugotovila, da je v zadevi že razsodilo pristojno sodišče: "Najprej je bila izdana oprostilna sodba na okrajnem sodišču, ki je bila pozneje potrjena tudi na višjem sodišču. Tako je bil nekdanji državni tožilec in vodja oddelka na tožilstvu oproščen obtožbe zaradi več kaznivih dejanj."
Kot so še pojasnili, je iz sodbe okrajnega sodišča razvidno, da okrožni državni tožilec in vodja določenega oddelka okrožnega državnega tožilstva v obdobju od 14. februarja 2000 do 15. marca 2004 ni razporedil in izročil vsaj 17 prejetih zadev pisarni z odredbo, naj jih vpiše v ustrezne vpisnike, kar je bil dolžan storiti. Vendar po navedbah komisije sodišče v dokaznem postopku pri predmetni zadevi ni našlo niti enega dokaza, ki bi potrjeval naklep obdolženega tožilca. Komisija pa pri tem pojasnjuje, da mora vodja državnega tožilstva po tem, ko je pošta odprta, le-to razporediti in nato izročiti pisarni z odredbo, da jo odgovorne osebe vpišejo v ustrezni vpisnik. Nekdanji državni tožilec je slednje po navedbah komisije opustil. "Takšno ravnanje tožilca lahko objektivno vodi do koristi osumljenim osebam iz zadev, ki niso bile odrejene za vpis, saj se lahko izognejo nadaljnjim postopkom, zlasti kazenskemu," še pojasnjuje komisija, ki je dejanje tožilca označila za koruptivno.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.