Tožilec zavrgel ovadbo zoper Pahorja, Tonina in Hojsa

Kot je v obrazložitvi sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, ki jo je celjski odvetnik Boštjan Verstovšek vložil zoper predsednika republike Boruta Pahorja, notranjega ministra Aleša Hojsa, obrambnega ministra Mateja Tonina in druge neznane osebe, zapisal tožilec Srečko Hočevar, v primeru očitanega kaznivega dejanja ni oškodovanca. 

Tožilec meni, da ovadeni niso storili kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti

Pri kaznivem dejanju prenašanja nalezljivih bolezni je temeljna vrednota družbe varstvo pred nalezljivimi boleznimi, je zapisal, zato tožilstvo pregona ne more prevzeti. "Pri kaznivih dejanjih, s katerimi se ne napadajo oziroma ogrožajo pravice konkretnih fizičnih ali pravnih oseb, temveč neke druge temeljne vrednote družbe, ki jih varuje zakon, že po naravi stvari ni oškodovanca v smislu 144. člena Zakona o kazenskem postopku." 

Celjski odvetnik je politikom očital, da so pri obisku južne meje kot najvišji funkcionarji v državi opustili varovalna dejanja, kot so nošnja obraznih mask, držanje varnostne razdalje dva metra, nošnja rokavic in prepoved zadrževanja v skupinah, večjih od pet oseb. S tem naj bi povzročili kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, s čimer pa se tožilec ni strinjal. 

"Tožilstvo ugotavlja, da je to kaznivo dejanje namenjeno predvsem oblikam povzročitve nevarnosti, kakor jih našteva že sama določba, na primer s požarom, povodnjijo, eksplozijo ..." meni Hočevar, čeprav dodaja, da zakon res dopušča tudi "drugo splošno nevarno dejanje", vendar ga je treba razlagati "restriktivno v skladu s smislom in vsebino celotnega zakonskega zapisa".

Kaznivo dejanje prenašanja nalezljivih bolezni pa je po njegovem zato 'lex specialis' in ga stori nekdo, ki se ne ravna po predpisih ali odredbah, ki jih odredi pristojni organ za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni, kar pa je treba storilcu dokazati. Dodatno se nanaša predvsem na bolnike, priti mora do razširitve bolezni, neokuženi pa so lahko storilci le, če je njihovo dejanje dokazano povzročilo širjenje bolezni, ugotavlja tožilec.

Hočevar tako zaključuje, da ovadenim "ni moč očitati, da naj bi z neravnanjem po odloku povzročili, da se je nalezljiva bolezen razširila."

Verstovšek: Dobra novica za protestnike

"Politiki so torej na varnem, odločitve pa se lahko razveselijo vsi protestniki in vsi, ki jih je bilo zaradi groženj s kazenskim pregonom strah izvrševati ustavno pravico do svobode zbiranja in izražanja mnenja. Iz obrazložitve tožilstva namreč po analogiji izhaja, da je bilo strašenje notranjega ministra g. Hojsa s kazenskim pregonom protestnikov neutemeljeno," pa se je na odločitev sodišča odzval odvetnik Verstovšek, ki meni, da je ravnanje protestnikov in politikov ob Kolpi enakovrstno in ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom in pravne države mora torej tožilstvo zavzeti enako stališče tudi  v teh primerih. 

"Pozdravljam hitro odločitev tožilstva, saj je s tem že podalo precedenčno pravno kvalifikacijo, za katero verjamem, da je bila zaradi pomembnosti zadeve strokovno izjemno pretehtana, in daje smernice za obravnavo vseh bodočih podobnih primerov (torej tudi protestnikov). Upam, da bo tožilstvo z enako hitrostjo obravnavalo tudi primere suma kaznivih dejanj glede nabave zaščitne opreme," še dodaja odvetnik in opozarja, da zdravstvena inšpekcija še vedno lahko izreče globo za prekršek, vendar je prekršek veliko blažja kategorija kot pa kaznivo dejanje in kazenski pregon. 

"Moje pravno mnenje je, da pa bi bile tudi morebitne globe zaradi prekrškov verjetno protiustavne, saj menim, da je Odlok Vlade, na katerem temelji izrekanje prekrškovnih glob, vsaj v tem delu v nasprotju z ustavo, ker v nasprotju z njo omejuje ustavno pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj ter svobodnega izražanja mnenja,"  zaključi Boštjan Verstovšek.