Tako kot mnogi, tudi tožilci nestrpno pričakujejo četrtkovo razgrnitev vsebine tako imenovanega Šutarjevega zakona.
Generalna državna tožilka sicer opozarja, da je problematika Romov predvsem sistemski problem države.
"In tega problema samo z represijo, kazensko represijo, ne bomo rešili. Pred tožilstvom je še kar nekaj drugih družbenih podsistemov, ki so mogoče tudi v teh zadevah odpovedali," pove Katarina Bergant.
Za učinkovitejši kazenski pregon bi bilo po oceni tožilstva nujno korenito prenoviti prikrite preiskovalne ukrepe. Preiskovalci na primer še vedno ne morejo nadzirati kriptiranih aplikacij.
Da bi preprečili izločanje nezakonito pridobljenih dokazov kot po tekočem traku, predlagajo izjeme. Tehtanje, kaj je hujše: kršitev v postopku pridobivanja dokazov ali kaznivo dejanje samo?
Nekatera kazniva dejanja bi bilo treba preganjati po uradni dolžnosti, ne le na predlog žrtve – tako bi lahko učinkovito preprečili tudi morebitne grožnje in pritiske nanje, predlagajo tožilci. In še: roki za izbris iz kazenskih evidenc so prekratki, kot država pa imamo težave tudi pri obravnavi povratnikov, zlasti ko gre za mladoletne storilce.
"Danes velja polnoletni storilec, ki je bil predhodno obravnavan kot mladoletnik, za nepopisan list, kljub njegovi morebitni kriminalni preteklosti," opozarja Bergantova.
V tem tednu so sodniki, tudi predsedniki višjih in predsednik Vrhovnega sodišča, opozorili na potencialno ustavno spornost nekaterih idej, ki jih je pred več kot desettisočglavo množico Novomeščanov nizal premier Robert Golob. Denimo glede nedotakljivosti stanovanja, ki jo izrecno varuje celo ustava, ter dejstva, da policisti že zdaj lahko v izjemnih primerih vstopijo vanj brez sodne odredbe.
Tudi prva med tožilci narekuje: zakon mora biti spisan tako, da bo prestal ustavno presojo.
"Ker najslabše, kar se nam zdaj lahko zgodi, je, da bi, ko bi delali na podlagi spremenjene zakonodaje, kasneje prišlo do tega, da bi nam vse zadeve zaradi nedomišljene zakonodaje v prihodnje na sodišču padale. Tega si tudi kot država v tem hipu ne moremo privoščiti," pravi Bergantova.
Tako kot se je to pred leti zgodilo v primeru zakona o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.